|
|
Kongregacija
Šolskih sester de Notre Dame je bila ustanovljena
24. oktobra 1833,
ko je Karolina Gerhardinger
(z redovnim imenom
Marija Terezija Jezusova)
skupaj z dvema dekletoma začela redovno življenje v kraju Neunburg vorm
Wald na Bavarskem.
|
Redovna skupnost je zaživela,
ker je božji klic našel odgovor v srcih ljudi,
ki so bili trdni v veri,
daljnovidni in pogumni v dejanju.
Iz tega medsebojnega prepletanja
božjega klica in človeškega odgovora kongregacija živi še danes.
|
|
Življenje in delo prve
skupnosti je bilo prežeto z apostolskim duhom in osebno duhovnostjo
ustanoviteljice; ta duhovnost je oblikovala življenje sester in globoko
vplivala na mnoge druge. Iz hrepenenja, da bi bili vsi ENO v Bogu,
je Mati Terezija utemeljila kongregacijo v EVHARISTIJI, jo zasidrala
v UBOŠTVU in jo posvetila MARIJI.
|
Mati Terezija je z rodne Bavarske
popeljala prve sestre v enajst dežel Evrope in že leta 1874 na ameriški
kontinent.
Na potrebe tedanjega časa so
sestre odgovorile z vzgojo deklet predvsem v osnovnih šolah, pa tudi
v sirotnišnicah, dnevnih zatočiščih in strokovnih šolah. Prav tako so
vzgajale bodoče učiteljice in utirale pot v razvoju otroških vrtcev.
Za dekleta, ki so delale po tovarnah, so ustanovile domove in posrkbele
za večerne šole, v katerih so jim nudile osnovno izobrazbo.
|
|
Vse to vzgojno delo kongregacija
šolskih sester de Notre Dame vrši tudi danes v deželah Evrope (9 provinc:
Bavarska, Westfalija, Berlin, Avstrija, Italija, Slovenija, Poljska,
Češka in Madžarska), obeh Amerik (11 provinc: Baltimore, Canada, Chicago,
Dallas, Mankato, Milwaukee, St. Louis, Wilton; Argentina, Porto Alegre,
Sao Paolo; ter regiji Japonska in Guam), Azije in Afrike (misijonska
področja) - seveda prilagojeno novim razmeram in potrebam.
Danes je naš največji poudarek
na skrbi za uboge, kar je razvilo vzgojno in misijonsko dejavnost kongregacije
zlasti v deželah Latinske Amerike (Mehika, Guatemala, Honduras, El Salvador,
Puerto Rico, Peru, Bolivija, Čile, Argentina, Brazilija, Paragvaj) in
v Afriki (Gana, Nigerija, Kenija, Gambija).
|
|
Če smo se v danih možnostih
posvečale predvsem pastoralnemu delu v vseh mogočih oblikah, pa sedaj
načrtujemo, kako bi se vrnile nazaj k naši specifični karizmi. Zavedamo
se, da trenutno še nimamo možnosti neposrednega dela v šolah, zato pripravljamo
razne tečaje (šiviljski, kleklarski, kuharski; počitniško delavne tedne,
itd.), združene z duhovnim poglabljanjem. Še naprej pa ohranjamo tudi
razne krajše oblike poglablanja (enodnevne duhovne obnove, za konec
tedna), duhovne vaje in podobno. Tudi dekletom, ki stanujejo pri nas,
skušamo bolj neposredno stati ob strani, jih vzgajati in jim tako pomagati
razviti njihove osebnosti.
|
Ideal je velik, zato se zavedamo, kako močno
mora biti temelj in središče našega osebnega, skupnega in apostolskega
življanja naše združenje z Bogom. Zato je molitev naš stalni odgovor
na nenehni božji klic k poslanstvu, h kateremu nas Mati Terezija spodbuja
z besedami; "Služimo troedinemu Bogu vse življenje v veselju, poslušajmo
ga in ljubimo ga nad vse."
|
|
|