Žena globoke vere,
ki je vedno iskala BOŽJO VOLJO,
se borila za EDINOST
v naši mednarodni skupnosti
in odgovarjala na pereče POTREBE svojega časa,
ko se je posebej posvečala UBOGIM in VZGAJALA
s širokim pogledom na svet.
|
bl. Mati Terezija Jezusova
Gerhardinger
|
ŽIVLJENJSKA
POT
|
Rodila se je 20.
junija 1797, v majhnem bavarskem mestu Stadtamhof pri Regensburgu. Njeno
krstno ime je bilo Karolina. Starša sta jo vzgojila v krščanskem duhu
in v duhu ljubezni do ubogih: ob njunem zgledu se je mala Karolina učila
sprejemati ljubezen in jo razdajati drugim. V takem okolju je spoznavala
Boga in veliko božjo ljubezen do nje, tu je sledila božjemu klicu v
redovno življenje, tu je ustanovila kongregacijo.
V takem okolju
je dozorelo njeno dovzetno srce, ki je segalo do ubogih, otrok, mladih,
žena ter z njimi delilo njihove stiske. V svoji družini se je naučila
povezanosti z Bogom in edinosti v tej osnovni skupnosti. Ta edinost
se je tako zakoreninila v njenem srcu, da je postala kasneje tudi njena
najodličnejša skrb v skupnosti, ki jo je ustanovila. To ni bil le nek
ideal, za katerega je upala, da ga bo dosegla, ampak resničnost, ki
jo je sama živela in za katero se je borila.
|
Most čez Donavo - iz Regensburga
v Stadtamhof
|
V domači družini je okusila tudi
zavzetost za vzgojo. Načela in praksa njenih staršev, zlasti pa še zgled
njunega sodelovanja z Bogom, najboljšim Vzgojiteljem vseh časov, je
v njej ostalo vedno kot nekaj živega; tudi zaradi te bogate izkušnje
je postala vzgojiteljica s širokim pogledom na svet in služila vsem,
ki jih je Bog postavil na njeno pot ali izročil v njene roke.
|
Pa še nekaj je
zaznamovalo njeno življenje, kar je tudi imelo pomemben vpliv pri
nastajanju redovne skupnosti. Že med njenim otroštvom so divjale Napoleonove
vojske, Cerkev je bila popolnoma nemočna, ljudstvo obubožano in moralno
na dnu. Samostane in njihove šole so zapirali; tudi šolo Kornih sester
v Stadtamhofu, kamor je hodila Karolina, so zaprli. Zaradi nastalih
razmer je tvegala in z 12. leti, - lahko bi rekli: sama še otrok -
sprejela poučevanje pod vodstvom in mentorstvom stolnega župnika Mihaela
Wittmanna.
|
Doživljanje Boga
kot smisla življenja pa je bilo tisto, kar jo je samoumevno vodilo v
ustanovitev redovne skupnosti, v kateri je ljubeča skrb za otroke postala
program njenega življenja, vzgoja in šola pa sta bili pot k temu. Njen
cilj ni bil izobraževanje elitnih skupin, temveč pomoč predvsem ubogim,
zapuščenim in zapostavljenim otrokom in mladim. Njim je treba pomagati
do stopnje človeka vrednega življenja v poklicu in družini, v državi
in Cerkvi - je bila prepričana, dokaz za to pa so bile njene šole, otroška
zavetišča, ljudske kuhinje in sirotišnice. Koliko dobrega je bilo v
teh ustanovah, ve Bog.
Besede bl. M. Terezije Jezusove
za vsak dan
|