SLOVO OD STOLNE ŽUPNIJE

Letos 30. avgusta bi minilo 42 let, odkar so k nam v Koper, na prošnjo msgr. Albina Kjudra, apostolskega administratorja tržaško - koprske škofije, prišle Šolske sestre de Notre Dame. Te obletnice žal ne bomo praznovali, saj smo se včeraj 18.7.2004, na god sv. Elia, diakona in mučenca iz bližnje Koštabone, od sester uradno poslovili.

Boleče dejstvo nas vse žalosti. Koper, sedež Primorske škofije ostaja brez njih, stolna župnija in vse mesto izgublja vzgojiteljice, prijateljice in tihe priprošnjice pred Bogom.
Odslej bodo naše sestre s. Rozalija, s. Marija in s. Marjeta svojo pot nadaljevale drugje. Sledile bodo klicu Gospoda in ljudem dajale vse, kar so do danes dajale nam.

V imenu stolne župnije sestram izrekam veliko zahvalo za vse!
Zares, ostane nam hvaležen spomin in trdna vez zveste molitve, v njej se bomo srečevali nekje med Koprom, Ilirsko Bistrico, Novim mestom in Ljubljano. Vedno znova bomo prosili božjega blagoslova za njih in zase.

Rasta Tomc / ŽPS Koper

 

SLOVO PRI MAŠI

Drage sestre! Želele ste skromno slovo, saj odhajajo samo katehistinje vaših otrok, tako - kot vse tiste, ki so že odšle. Res je, za nas starše in otroke ste samo katehistinje. Za župnika in vso župnijo je bila s. Rozalija samo neopazna roka iz ozadja, ki je organizirala čiščenje in krašenje cerkve, pranje cerkvenega perila in še marsičesa, česar sploh ne vemo. Marija je na škofiji samo kuharica, Marjeta pa samo gospodinja. Če bi meni doma rekli, da sem za mojo družino samo vse to, bi se sesedla vase in nikoli več vstala. Tudi ve niste samo to. vsaka je odgovorila na svoj klic in nam naklonila vse to, kar ji je klic namenil. Kjerkoli sem srečala nasmeh s.Marije sem odšla naprej mirna in spokojna. Ob s. Rozaliji smo vsi dobili vzgojno dozo: od spoštovanja cerkvenega prostora in ljudi, do oblačenja, petja, sodelovanja. Ob s. Marjeti smo imeli občutek, da smo prišli domov, kjerkoli nas je že pričakala. Moji otroci so sicer hodili k verouku, vendar so prva leta hodili k s. Marjeti, ne k verouku. S. Rozalija je prva rekla, da je Tine pri verouku priden (bral je Mavrico) in da sploh ne teži.
Skratka, vedno smo vas našli ob pravem času in na pravem mestu. Poleg vaše fizične prisotnosti pa je nad nami tiho bedela vaša molitev. Vsa župnija skupaj ni niti približno toliko molila za vas, kot ste ve tri premolile za nas.
Sedaj odhajate! Upam in verjamem, da se bomo vsaj kdaj pa kdaj še vedno našli v vaših mislih in molitvah, da nas boste čisto po človeško vsaj malo pogrešale. Praznine, ki bo nastala za vami, se bomo zavedali šele, ko vas ne bo več.
Z vsakim novim problemom, ki se bo pojavil, bomo opazili, da vas ni. V svojih dušah pa čutimo težo slovesa že ves čas odkar vemo da odhajate. Hoteli smo se izogniti vašemu klicu, hoteli smo ga preusmeriti, zaustaviti. Vaša pot pelje proti Cilju. Nam pa ostane molitev. Molitev, da bi ve dosegle svoj cilj in molitev, da bi mi znali biti nadomestilo za vse, kar z vami izgubljamo. V spominjanje na nas, vam podarjamo v priročni velikosti sliko, pod katero ste vsa ta leta sedele in molile.
Vam in nam želimo božjega blagoslova na nadaljevanju poti proti Cilju.

V imenu stolne župnije, Rasta Tomc

 

SLOVO ITALIJANSKE MANJŠINE

Care suor Rozalija, suor Marija, suor Marjeta, e difficile riassumere in poche righe quanto tutti noi sentiamo nei nostri cuori. Ricorderemo sempre suor Marija, operosa e silenziosa, presente in chiesa, attiva catechista, gentile con tutti. Di suor Marjeta ricorderemo l'allegra risata e la voce canterina. Grazie per quanto avete fatto per tutta la nostra comunita. Seppure distanti, ci legheranno le comuni preghiere. A Lei, suor Rozalija, dovremmo dedicare un
romanzo perché ha trascorso 32 anni nella nostra citta. La nostra chiesa non sara piu la stessa senza di Lei; ogni angolo parla della Sua presenza: gli altari con le tovaglie immacolate,
le decorazioni floreali, l' ordine, il profumo di pulito. A noi mancheranno le Sue letture del sabato, l'averLa vicina di banca durante il Rosario, la Sua voce melodica. Chi tanto ha dato e fatto non puo essere dimenticato.
Lei occupera un posto speciale tra noi capodistriani; da oggi sara la piccola grande suor Rozalija. Dio ha deciso che Ilirska Bistrica sara la Sua nuova casa. Questa e la SUA volonta e noi la accettiamo. La Sua presenza ci ha arricchiti spiritualmente, il Suo esempio ci sara da sprone anche per il futuro.
Vorrei concludere ricordando che siamo tutti angeli con un’ala sola. Dobbiamo abbracciarci se voliamo volare. Grazie. Il Signore sia sempre con tutti noi.

Capodistria, 18. luglio 2004

 


POSLOVILNE BESEDE SESTER

V tem trenutku bi se tudi me rade zahvalile vsem vam
za vse molitve dobre besede, pozornosti, ki smo jih bile v teh letih deležne. 'Vsaka izmed nas je poklicana, da bo svoje redovno poslanstvo nadaljevala drugje. Pa tudi vsak izmed nas je po krstu poklican in poslan, da pričuje za Jezusa, ne glede na to kje živi in deluje. Naj bo0 Bog najgloblja sreča in končni cilj našega življenja! Ostanimo še naprej med seboj povezani in podpirajmo drug drugega z molitvijo.
V spomin na naše delovanje v Kopru poklanjamo vaši župniji sliko naše ustanoviteljice blažene Marije Terezije Gerhardinger.

Koper, 18. 07.2004

 

Nazaj