|
|
|
11. avgusta 1962 je msgr. Albin Kjuder, apostolski administrator tržaško - koprske in reške škofije v Sloveniji pisal provincialni predstojnici s. M. Metodiji Zupančič naslednjo prošnjo: "Častita
sestra provincialka, podpisani apostolski administrator tržaške škofije
v Sloveniji prihajam k Vam s prošnjo, če bi nam mogli in hoteli dati
za koprsko stolnico par Vaših primernih redovnic zakristantk in če
bi se katera teh morda tudi pri glasbi kaj spoznala.
Od leta 1955 do danes so nam skrbele za koprsko stolnico škofjeloške uršulinke, ki pa jih sedaj kličejo domov." S. M. Metodija Zupančič je odgovorila na administratovo pismo, dne 22. 08. 1962 naslednje: "Presvetli!
Z ozirom na lepo delo, ki je primerno za redovnice, ter bi ga vršile
v Kopru, Vam dajem pozitiven odgovor..."
V juniju 1964 je bil dr. Janez Jenko imenovan za apostolskega administratorja za Slovensko Primorje s sedežem v Kopru. Prosil je tedanjo provincialko s. M. Jakobino Pavlovčič, če bi sestre sprejele pri njem gospodinjstvo. Sestre so ponudbo sprejele in takoj je bila poslana še ena sestra. Kasneje je škof prosil še za eno sestro za pomoč v pisarni. Na to mesto je prišla v sredini maja 1965 še s. M. Salezija Stepan. Sestre so tako opravljale delo
v stolni cerkvi, vodile gospodinjstvo za škofa in njegove sodelavce
ter župnika in kaplane na škofiji, dokler sta bili škofija in župnjišče
pod isto streho, delale v škofijski pisarni, učile verouk, dajale
inštrukcije, orglale.
Ob tej priliki bi se vam rade še enkrat zahvalile za vse vaše molitve s katerimi ste nas v teh letih spremljali, za vaše dobre besede, številne pozornosti in za vašo pomoč pri našem poslanstvu. Prosimo pa vas, da nam odpustite, če smo vas v teh letih na kakršen koli način prizadele, užalile, če nismo bile dovolj odprte za vaše stiske in potrebe. Naj Bog tudi naše slabosti, obrne vam v dobro in v blagoslov! Hvaležne
sestre notredamke |
|
30.
avgusta 2004 bi minilo 42 let, od kar smo sestre notredamke prišle
v Koper. Kako se je to zgodilo?
30.
08. 1962 sta prišli s. M. Cirila Ritoša in s. M. Metodija Komen
v Koper in prevzeli oskrbovanje stolnice, poleg tega sta pekli hostije
za vso okolico, vedno več otrok je prosilo za inštrukcije. Ker je
bilo vedno več dela je že v začetku decembra istega leta prišla
na pomoč s. M. Lucija Stepančič.
Več
ali manj smo to delo opravljale do 25. julija letos, ko se poslavljamo
od tod. Ko gledamo nazaj na skoraj 42 let dolgo prehojeno pot, lahko
z veseljem rečemo "BOGU HVALA!" - za vsa ta leta služenja
in delovanja v Kopru. Bogu in vsem, s katerimi smo se tukaj srečevale
- HVALA! - za vse pogovore, za vesele trenutke pa tudi za trenutke
bolečine, trpljenja in skrbi, ki ste jih koprski župljani delili z
nami. Vaše veselje, stiske,
bolečine, trpljenje, vaše družine, še posebej družine
otrok, s katerimi smo
se
srečevale pri verouku, birmanskih skupinah, otroškem
pevskem zborčku, smo v svojih molitvah prinašale pred
nebeškega Očeta, s prošnjo za blagoslov, za Njegovo
varstvo in pomoč. Obljubljamo, da bomo še naprej molile za vas, za
vašo župnijo, škofijo, škofa in duhovnike, za vaše mesto tudi v krajih,
kamor smo sedaj poklicane, da nadaljujemo svoje apostolsko poslanstvo.
Bog
naj vas obilno blagoslavlja in pokliče tudi fante in dekleta iz Kopra,
da bi vse zapustili in šli za Njim. Fantje in dekleta, s papeževimi
besedami vam kličemo: "Ne bojte se Kristusa!" Če slišite
Njegov glas, Njegov klic, mu velikodušno in z veseljem odgovorite.
Kdor se je Kristusovemu vabilu odzval in se mu popolnoma izročil,
tega tudi Kristus obdari z veseljem in srečo.
