SONČKU

Sonček pomladni, kako se zbudiš,
da zgodaj že naše vrtove razžariš?
A imaš mamico, da te zbudi
ali pa ti velika budilka zvoni?

Najprej zaspane si očke pomaneš,
potlej pa prav počasi že vstaneš.
In ko žarki poredni odejo zapustijo,
zemljo zaspano v jutro prebudijo.

Hitro kozarček mleka popiješ,
z dežjem si bele zobke umiješ,
potem pa, sonček, mar oblak te oblači?
in kdo ti svetle žarke skrtači?

Še nekaj, zanima me, sonček ti zlati,
ki zjutraj ne pustiš mi, malo še spati!
Kaj v nebesih tudi šolo imate?
Ali pa od rojstva že čisto vse znate?

Moraš tudi ti težko torbo nositi
in v najlepših dneh se v sobi učiti?
Če ne, ti sonček moj zlati,
potem še jaz začel bi sijati!!!