IN PRVI BODO ZADNJI

Tam kjer cerkev je velika,
se ljudstvo kar nazaj pomika.
Vse več nas takih je ljudi,
ki zadnje iščemo klopi.

Mogoče je kar Jezus kriv,
saj nas tako je sam učil,
da prvi zadnji bodo b'li;
a mi tej kazni radi bi ušli!

Al' pa župljani smo nemirni
in ker radi smo zelo obzirni,
da ne bi župnika motili,
smo nazaj se preselili.

Mogoče se včasih tud' zgodi,
da kakšen vernik mal' zaspi.
Da temu ne bi se smejali,
smo takšni spet kar zad' ostali.

Spet drugim strašno se mudi,
da prvi iz cerkve bi prišli.
Pa rajši bolj odzad sedijo,
da še pred koncem ubežijo.

Al pa misel koga ta obhaja,
ko leto oddaljenih prihaja,
da kdor bolj zadaj bo sedel,
se med oddaljene bo štel

Kaj je v redu in kaj je prav,
to vsak bo zase vedet' znal.
Naj človek spred' al' zad' sedi,
da le Boga srčno slavi!