BOŽIČNA IDILA

Se Jezušček topi od sreče,
steguje rokice ljubeče.
Ga Marija na kolenih prosi,
blagoslov naj ljudstvu trosi.

Vseh barv lučke mu gorijo,
na nebu zvezdice žarijo,
sta kravica in vol vesela,
da lahko sta štal'co grela.

Pa še smrečica zelena
z belim snegom okrašena!
Ja, ob jaslih je lepo sedeti,
romantičen prizorček zreti.

Vendar nikar ne pozabimo,
ko tiho ob jaslicah sedimo:
da Jezus v jaslih se rodi,
ker drugje zanj prostora ni;

da v mrzli in smrdljivi štali,
danes še zaspat ne b' znali.
in kako počut' se mlada Mati,
ko Dete mora v jasli dati.

A vsak od nas to možnost 'ma
da Jezusu svoj prostor da.
Saj prosi vsak dan tudi nas,
naj slišali njegov bi glas.

Ne pove, ob kateri uri,
potrkal bo na naše duri.
Pri vratih vsakega srca,
čaka, da prostor kdo mu da.