24. maj 2003

Pozdravljeni!
"Ati, ali smem malo ven?" "Ne vem. Raje ne. Vprašaj mamo." "Mami, ati je rekel naj te vprašam. Ali smem malo ven?" "Če si naredila vse za šolo, po moje že lahko greš. Počakaj, se bom pogovorila z očetom."
*Spoštovani, ne vem, če se v vsaki družini kdaj odvijajo taki in podobni pogovori. Pri nas so se dokaj pogosto. Skoraj vsak konec tedna. In, kar po neki pubertetniški intuiciji sem vedela, kateri od staršev bo na določen dan - kako bi rekla - mehkejši.
Mesec maj je skoraj naokoli. Po slovenskih cerkvah opravljamo pobožnosti v čast Božji materi Mariji. To so bile vedno maše obarvane z nekim posebnim doživljanjem. Pri šmarničnem branju smo ponavadi poslušáli zanimive zgodbe, potem smo ostajali pri litanijah in se vračali domov že kar v temi, saj je bilo še toliko snovi za pogovor. Blag pomladni veter je spremljal našo pot domov, v nosnice je prihajat topel vónj zgodnje cvetočih trav.
Nisem vedno razumela tistih pobožnih duš, ki so raje klečale pred Marijno podobo kot pa pred tabernakljem. Težko mi je bilo razumeti besede, da je le Marija tista, ki vedno usliši naše prošnje. V mojem otroškem in mladostniškem verovanju je bila in je še vedno Marija tista žena, ki je zanesljiva posredovalka med Bogom in menoj.
Tako nekako kot v Galilejski Kani. Morda se spomnite dogodka na svatbi. Tja so povabili Jezusa in njegove učence. Evangelist pristavi, da je bila tudi Jezusova mati tam. Zaznala je stisko. Opazila je, da ženinu in nevesti grozi sramota. Zmanjkovalo je vina. Večjega škandala bi si skoraj ne mógli predstavljati. Marija je to opazila in opozorila svojega Sina. Kar ostre Sinove zavrnitve je bila deležna, skoraj v smislu: "Zakaj se vtikaš?" Pa vendar se ni ustavila. Sina je predobro poznala. Verjetno si je prav zato upala naročiti strežnikom: "Karkoli vam reče, storite!" In zgodilo se je; Jezus je - takole mimogrede - storil prvi javni čudež. Brez velikih besed. Naróčil je vrče napolniti z vodo ter tekočino nesti starešini v pokušino. Vino je bilo slastno.
Prejšnji teden smo se razšli z vprašanjem, kako to, da pri Bogu s svojimi molitvami ne dosežemo uslišanja. Mogoče bi se danes lahko razšli ob pogledu na Marijo. Pred nami stoji kot preprosto dekle, žena, mati in naroča: "Karkoli vam reče, storite!"
In kaj pravi Gospod?. "To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil."

Blagoslovljen teden vam želim.