SEPTEMBER - Apostolsko služenje

1.

V počitniškem času ste se zbrali v Bogu, da duhovno prenovljeni v sveti gorečnosti spet greste na svoje dnevno delo.



2.

Vsak začetek je bolj ali manj težak.



3.

Božja stvar, in nič drugega, nam je pri srcu.



4.

O Bog, res te hočem ljubiti in ljubezen izkazovati z izpolnjevanjem svojih stanovskih dolžnosti.



5.

Vedno ti hočem služiti z veseljem v zaupanju vate, o Bog, kajti ti si moje veselje in moja pomoč.



6.

Gre za to, da v vsem služiš Bogu, kolikor moreš in ne kolikor hočeš.



7.

Vsem ljudem ni mogoče ustreči!



8.

Naša nebeška in redovna Mati nas ne bo zapustila, če jo vsak dan častimo in se trudimo posnemati njene kreposti.



9.

Bog daj, da bi bilo vse v Njegovo slavo!



10.

Nikoli ne pozabimo Jezusove ljubezni do otrok: jemal jih je v naročje, jih objemal in blagoslavljal! O njih je rekel: "Kdor sprejme katerega teh malih v mojem imenu, mene sprejme ."

11.

Sirote so punčica Božjega očesa; po njih smo deležni Božjega blagoslova.



12.

Me vse nosimo MARIJINO ime, zato moramo in hočemo biti njene resnične hčere, vredne njenega in svojega imena.



13.

Nič ni bolj plemenitega, kakor reševanje duš za nebesa; menim, da s tem naredimo več, kot če bi obujali mrtve.



14.

Ne delajmo in ne služimo ljudem na ljubo, temveč Gospodu - v ljubezni in zvestobi in z dobrim namenom! On nam bo s svojo vsemogočno milostjo stal ob strani.



15.

Prav pogosto obiskujte Gospoda, ki nas blagoslavlja v presvetem Zakramentu! Od Njega boste vedno odšle obogatene z novimi milostmi na svoje delo.



16.

Kakor sonce, luč sveta, prijazno in tiho sije ter blagodejno širi toploto in blagoslov, tako naj sveti tudi moje spreobrnjenje, moj zgled.



17.

Pohujšujemo se, če kdo ugasne luč milosti; toda nič manjše pohujšanje ni, če luči ne prižgemo.



18.

Kar učim druge, v čemer jih podučujem, se moram najprej sama naučiti in se vaditi v tem.



19.

Nekdo z dobro izobrazbo se veliko lažje spusti na raven tistih, ki jih vzgaja; najboljša volja ne more nadomestiti pomanjkljive usposobljenosti.



20.

Moj Bog, kako boleče je, ko bi človek rad pomagal, pa ne more.

21.

Če tudi marsikaj in veliko vemo, "je vse naše znanje le kaplja v morju", pravi apostol. Kdo nam je dal razum in priložnost za učenje? Mar ne dolgujemo za vse zahvalo Bogu?

22.

Bolj ko se dela na tem, da bi šolo odtujili Cerkvi, toliko bolj se moramo redovne osebe truditi, da mladini približamo vero; sicer ne z mnogimi besedami in daleč od vsake bizarnosti, jim z dobroto polagajmo na srce njene vrednote.



23.

Mlade ne bomo pritegnili k Bogu z izumetničenimi in bleščečimi besedami, temveč z močjo Kristusovega križa, Božjega Duhain sveti ljubezni.



24.

Samo z ljubeznijo bomo pridobile ljubezen otrok in njihova srca pritegnile k Bogu; po otrocih bomo vlivale tudi na matere in po materah na očete.

25.

Bog usmerja naša srca kakor potoke voda; k Njemu se zatekajmo v molitvi.

26.

Bog more, mora in bo blagoslavljal; vse je položeno v Njegove roke.



27.

Česar Bog ne da, tega tudi jaz ne morem.



28.

Luč izgoreva in použiva sama sebe, medtem ko drugim sveti.



29.

Ne pozabite, kaj je Božji Učenik rekel svojim apostolom, ko so se zvečer utrujeni vrnili domov: "Pojdite sami zase v samoten kraj in si nekoliko odpočijte!"



30.

Če bomo stanovitni, nam bo ob koncu hišni gospodar izročil zasluženo plačilo, mi pa mu bomo pokazali sadove našega truda.