NOVEMBER
- Smrt / Dovršitev |
Nebesa
so v občestvu zmagoslavne Cerkve, katere glava je Jezus. V skupnosti izvoljenih
bodo ljudje vseh časov, narodov in slojev: vladajoči in podložni, bogati
in revnih, poročeni in Bogu posvečeni, puščavniki in poslovneži, nedolžni
in spokorniki bodo skupaj. Kakšna blaženost in veselje! Nihče
od nas nima tukaj stalnega bivališča; naša prava domovina je v nebesih. Ko
se čutiš od vseh zapuščeno, tujo, se zate nihče ne meni, nikomur ne pripadaš
in nisi nikjer doma,- takrat reci: Jezus, Ti si moj Gospod, Ti razpolagaj
z menoj, svojo deklo. Ko
ni nikogar, ki bi te poučil in ti pokazal pot, tedaj se ozri k višku in
reci: Jezus, ti si Modrost! - In premišljuj dela, ki jih je storil v svoji
vsemogočnosti in modrosti ter pota, po katerih te je vodil doslej! Naše
življenje ni nič drugega kot iztekanje naših življenjskih dni v večnost;
kar imenujemo smrt je pravzaprav konec umiranja in začetek pravega življenja. Človeku
je določeno enkrat umreti. Nepričakovano
kakor tat bo prišel Gospodar življenja in ans poklical. Zato bodimo vsak
čas pripravljeni na smrt in večnost! Kako
potrebna nam je priprava na smrt ..., da se ravnamo po nasvetu sv. Pavla
in že zdaj presojamo sebe. Kako
je z menoj? Se pripravljam na veliko potovanje v večnost? Ali je moja
svetilka prižgana in napolnjena z oljem dobrih del, ko prihaja Ženin? Ko
obupuješ nad seboj,
Kakršno
življenje, taka smrt! Kar si postala v svojem življenju, to si ob smrti;
kar človek seje, to bo tudi požel. Ker
ne vemo, kaj nam bo prinesel jutrišnji dan; "Kar
ste storili enemu izmed mojih najmanjših bratov, ste meni storili",
bodisi dobro ali slabo! Ustavimo se in premislimo, da to odloča oa tem,
ali bomo nekoč na desni strani med izvoljenimi ali na levi med pogubljenimi. Ko
se čutiš omahljivo, nestanovitno, neodločno in nezvesto, zares slabotno
in neutrjeno v dobrem, takrat moli: Jezus, Ti si Korenina, moja moč, moja
vztrajnost in stanovitnost! Naj
se učim umirati, da bom, ko pride smrt, lahko zaklicala s sv. Pavlom:
"Kristus je moje življenje, smrt in dobiček." Dan
zaobljub matere Terezije: Bog
nas je ustvaril za nebesa; zato se je Jezus učlovečil in umrl na križu,
zato nas je posvetil po Svetem Duhu . Umre
se samo enkrat - enkrat nesrečno, nesrečno za vso večnost! Če
se bojiš, da boš v zadnji uri zapuščena in nestanovitna, potem pogosto
in rada moli: o Jezus, o Emanuel! - to pomeni Bog z nami! Če nas vse,
prav vse zapusti, če nas zapusti celo življenje samo - je Bog vedno in
povsod z nami, Emanuel! Smrt sama na sebi ni nič strašnega. Je nekaj podobnega kot rojstvo, navsezadnje umiranje ni nič drugega kot novo rojstvo, rojstvo za večnost!
Marija, preblažena Devica, se je na današnji dan darovala Bogu v templju; v goreči ljubezni svojega srca se je brez pridržka darovala Gospodu in svojega daru nikoli ni vzela nazaj. Sledimo tudi me njenemu vzvišenemu zgledu!
Po
smrti bo sledila sodba vsevidnega in vsevednega Boga. Vse
bo povrnil dobri Bog, Gospodar nebes in zemlje, On, ki je rekel: "Blagor
usmiljenim, kajti ti bodo usmiljenje dosegli!" V čem je pekel? V večni ločenosti od Boga.
Če se ti zdi nemogoče, da bi bila sprejeta med blažene in prišla v nebesa, ker ti gre tako slabo in se ne moreš poboljšati, tedaj vzdihni:"Jezus, Ti si Ključ, ti si mi odprl nebeška vrata, daj da stopim skoznje!
Dragocena
in blažena je smrt vernega človeka pred Bogom ..., ker umira v združenju
s svojim ljubljenim Jezusom v Božji milosti in miru. Kako
lepo bomo nekoč počivali v Bogu! Nebesa
so večno življenje, kjer ni bolečine, ne solza in ne smrti ... Slava
v nebesih je različna. Četudi bomo med zadnjimi, bosta naše veselje in
blaženost nedoumljiva. Jezus,
o Kralj, moj Kralj! Tvoje kraljestvo je moje kraljestvo, tvoje veličastvo
je moje, tvoj raj je moj; kar si Ti, bom tudi jaz; Tvoje slave in blaženosti
bom tudi jaz deležna. Aleluja! |