JUNIJ - Življenjske smernice kristjana


1.

Tvoje besede, o Bog: "Hodi pred menoj in bodi popoln!"... naj me vodijo v vseh mojih prizadevanjih in dolžnostih, pri vsakem delu.



2.

Naše lastno izpopolnjevanje je nujno potrebno, če hočemo v današnjem času obstati. Če nismo z Bogom, se, ne vede, Bogu upiramo.



3.

O Sveti Duh, razsvetljuj nas, dajaj nam moči, da bomo doumeli svoj Božji poklic in spoznali, kaj smo, kaj naj bi bili, kaj bi morali in kaj resnično želimo narediti za dosego tega cilja.



4.

O Gospod, v svoji vsemogočnosti mi podeli svojo milost! Ti poznaš mojo pripravljenost. Slaboten trst sem; podpiraj me z nadnaravno vero v tvojo Božjo moč, z neomajnim zaupanjem v tvoje obljube, z ljubeznijo do tvojih kreposti.



5.

Nebeški Oče, daj nam potrpežljivosti v trpljenju, zvestobo v molitvi, čist namen pri vseh naših delih, gorečnost za zveličanje duš, vdanost v Tvojo voljo in stanovitnost v tvoji milosti do konca.



6.

O moj Božji Učitelj! Hočem se izogibati vsem pomanjkljivostim in slabostim in se truditi, da jih izkoreninim; vendar, če kljub temu pogrešim, nočem izgubljati poguma, pa naj še tako trpim, temveč v službi Božji vztrajno še naprej delati na sebi.



7.

Globoko si vtisnite v srce temeljno načelo našega preblaženega ustanovitelja Wittmanna, ki je rekel: "Kar začnemo z Bogom , moramo z Bogom nadaljevati, pa če se tisoč ovir postavi na pot, sicer naše srce ne bo nikdar mirno."



8.

Našemu Gospodu ni toliko pomembno, kaj delamo, temveč kako delamo. Po dobrem in čistem namenu postaja vse služba Bogu.



9.

Več ko odkrivam milosti v sebi, bolj sem ti , Gospod, hvaležna.



10.

Proč s preveliko naglico in boječnostjo! Vse to nas samo bega, pritiska k tlom in ovira pri napredovanju v popolnosti.



11.

Drži me, o Jezus, s svojo močno roko, da ne padem!



12.

Pojdite k Jezusu v šolo in učite se od njega, ne ustvarjati svetov in delati čudeže, temveč postajati ponižni in krotki!



13.

Blag in krotak človek je podoben mirno tekoči reki, ki nosi na svoji gladini tovor najdragocenejšega blaga in ga srečno prinese do obale.



14.

Ponižnost je uravnovešena samozavest; zavest, da brez Boga nisem nič in brez Njega ničesar ne zmorem; Ponižnost nič dobrega ne pripisuje sebi, ampak vse Bogu.



15.

Zaradi duha prevzetnosti in napuha dostikrat usahne vir milosti.



16.

Spokojnost je mir duše tudi sredi najhzjšega zunanjega nemira; temelji na ponižnosti srca in ljubezni, na zaupanju v Božjo previdnost in živi veri v Njegovo bližino.



17.

Zaradi slabotne človeške narave ne zmoremo premagati vseh napak in si popolnoma privzeti Božjo Dobroto. Sicer bi že tukaj bila nebesa.



18.

Čeprav nimamo ničesar, kar bi bilo vredno neskončne Božje veličine, podarjamo Bogu z zvestobo v malem, vsaj to, kar je v naši moči.



19.

Red prihaja od Boga in vodi k Bogu.



20.

Rojstni dan matere Terezije

V ognju se preskušata zalto in baker.



21.

Mlačnost je eden od grehov, ki se zna prikriti človeškemu srcu in je zato toliko nevarnejši... Mlačna duša ne škoduje le sebi, ... temveč tudi bližnjim, ker jih ne svari, kadar dremljejo v grehu in jih ne krepi v omahovanju..



22.

Pogosto molite k Svetemu Duhu za pravo spoznanje, kaj je treba storiti.


23.

Bodite odkritosrčni v besedi in ravnanju, kakor vam narekujeta pravica in vest.



24.

Iz sladkega studenca teče samo sladka voda. Moje besede naj bodo: "Da,da!" - "Ne, ne!"



25.

"Ni nepomembno", pravi sv. Bernard, "če izkoristimo vsako priložnost, da se premagamo tudi v malih stvareh." Če se več majhnih potokov zlije skupaj, zrastejo v reko.



26.

Ali naj ne bomo radi tukaj zadnji, da bomo na drugem svetu prvi? Zakaj ne bi s krščansko potrpežljivostjo prenašali slabosti drug drugega, da izpolnimo Gospodovo postavo?



27.

Kako bi mogli prenašati ječo, okove in mučeniško smrt, če ne zmoremo prenesti niti eno samo besedo, eno majhno žalitev? Proč torej z vsako občutljivostjo!



28.

Najplemenitejša kristjanova zmaga je: odpuščanje.



29.

Samo v vsemogočnega, vsevednega in usmiljenega Boga stavimo svoje zaupanje in ne bomo razočarani. Z njegovo milostjo bomo stanovitno vztrajali v njegovi službi in se trdno držali njegove Cerkve, katere peklenska vrata ne morejo premagati.



30.

Trpljenje in prelita kri prvih kristjanov je bilo seme, iz katerega so zrasli tisoči drugi. Jezus mora postati viden v svojih udih. "Na svojem telesu nosim Jezusove rane", mora vsak pravi kristjan vzklikati s sv. Pavlom.