Tretja velikonočna nedelja: (22. 4. 2006) - LETO C

"Gospod, ti vse veš!"

Dragi bratje, drage sestre!
Evangeljski odlomek 3. velikonočne nedelje nam daje v premislek Jezusovo tretje razodetje učencem potem ko je vstal od mrtvih. Lahko si mislimo, da je bil čas po Jezusovem vstajenju za apostole negotov in težak. Po eni strani se jim je zdelo, da so ostali sami, njegova prikazovanja pa so jih potrjevala o nasprotnem: da je z njimi. Ob prikazovanjih jim je vedno določneje govoril o Božjem kraljestvu. Iz odlomka zvemo, kako so apostoli po neuspešnem ribjem lovu na Jezusovo besedo doživeli bogat ulov, sam pa jim je pripravil zajtrk in jim s tem pokazal vso svojo ljubezen in nežnost; razodeva jo tudi njegovo povabilo: "Pridite jest!"
Ta obed ima velik simbolični pomen, saj prikazuje evharistijo kot središče skupnosti, zbrane v Jezusovem imenu, kjer se nam on sam daje v hrano pod podobama kruha in vina. Jezus tudi nas vabi: "Pridite jest!" Po drugi strani pa je ladja z učenci, ki so šli skupaj s Petrom lovit ribe, podoba Cerkve, v kateri je učence čakalo poslanstvo, ki jim ga je zaupal Jezus. Apostoli so po bogatem ulovu morda doživeli še drugo, zelo praktično resnico, da je apostolsko prizadevanje brez Jezusa neuspešno. V Cerkvi nam Jezus vsak dan pripravlja obed; pri vsaki evharistiji se nam podarja - da bi mi mogli živeti ter blagoslavlja ves naš trud in prizadevanje za to, da bi božje kraljestvo raslo.
Naslednje močno sporočilo evangelija pa je v trikratnem Jezusovem vprašanju Petru: "Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?" Trikratno vprašanje prikliče v spomin trikratno Petrovo zatajitev Jezusa. Vendar Jezus z vprašanji ni hotel neke vrste popravo Petrove zatajitve; spraševal ga je po ljubezni, ker ga je postavljal za vidnega voditelja nastajajoče Cerkve. V njej je Petrovo poslanstvo - služenje. Peter je s tretjim odgovorom: "Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imam rad," pokazal, da se zaveda svoje krhkosti in nemoči ter da ne sme, pa tudi ne more graditi na sebi, na svoji moči, na svoji zvestobi. Njegova moč je Gospod; v njem je tudi on močan. Ta ljubezen, izpovedana v ponižnosti, je iz Petra, ribiča iz Galileje, naredila za ribiča ljudi in voditelja Cerkve. V njej se vsi opredeljujemo za Boga; v Cerkvi smo vsi Jezusovi. Ali kot pravi apostol: "Vse je vaše, vi Kristusovi, Kristus pa božji!"(1 Kor 3, 22-23). Tej Cerkvi mora biti glava nekdo, ki v resnici ljubi Jezusa.
Vendar Jezusovo vprašanje ni veljalo samo Petru. Na to nedeljo posebej vabi tudi nas, naj se ustavimo in prisluhnemo, ko nas Gospod sprašuje nevsiljivo in osebno: "Ali me ljubiš?" Tako sprašuje samo Gospod. Kakšen bo naš, moj, tvoj odgovor? Jezusov evangelij osvetljuje tudi naš odgovor.
Naj končam z mislijo na papeško nedeljo, ki nas posebej povezuje s svetim očetom Benediktom XVI.. Na to nedeljo se v vsej Cerkvi verniki skupaj z duhovniki in škofi Bogu zahvaljujemo za papeža in v molitvi zanj prosimo za blagoslov njegovemu delu in poslanstvu. Naj ne bo na to nedeljo nikogar od nas, ki bi ne zmolil za papeža vsaj en očenaš.
Papež Benedikt XVI. je v tednu, ki se izteka, tudi dopolnil 80 let svojega življenja. Ob tej priložnosti je izšla njegova knjiga 'Jezus iz Nazareta', ki bo kmalu prevedena tudi v slovenščino. Knjiga je razmišljanje o Odrešeniku kot o tistem, ki osmišlja življenje in usode tako vsakega posameznika kot celotnega človeštva. Papež v knjigi razmišlja o Kristusu kot o prijatelju ljudi, kot o nekom, ki nas vedno spremlja, čeprav smo izmučeni in žejni večnosti ter smisla. Papež z njo vabi bralca, naj se približa Jezusu iz Nazareta kot Kristusu Odrešeniku in tako kot učenci prehodi pot javnega delovanja Nazarečana od njegovega krsta v reki Jordanu pa vse do Jezusovega spremenjenja na gori (po: Radio Ognjišče). Naj tudi ta knjiga pomaga mnogim odpreti srce in uho za Kristusovo vprašanje: "Ali me ljubiš?" in še bolj za iskren odgovor: "Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imam rad." Iti s Kristusom skozi življenje je tista sreča, ki je svet ne more dati.