6. navadna nedelja (11.2.2007) - LETO C

Jezusova modrost je drugačna

Dragi bratje, drage sestre!
Odlomek, ki nam ga ponuja v premislek evangelist Luka na 6. nedeljo med letom, je podoben Govoru na gori, kot ga je zapisal evangelist Matej. Razlagalci pravijo, da gre verjetno za dve različici enega samega Jezusovega govora. Razlika je v tem, da Luka postavlja Jezusove besede v kasnejši okvir njegovega delovanja. Vendar bistva ne spremeni niti to, če predpostavljamo, da je lahko šlo za dva različna govora. Bistveno sporočilo ostaja isto: Jezus je v resnici vzor blagrov in merilo nove postave ljubezni, ki vključuje dejavno darovanje samega sebe v hoji za njim. Tudi sporočilo drugega vatikanskega koncila je jasno: "sveta ni mogoče preoblikovati in ga darovati Bogu brez duha blagrov" (C 31). Nekdo je zapisal, da je Jezus potem, ko je izbral apostole za žive temelje Božjega kraljestva na zemlji, ki ga je prišel oznanit, temu kraljestvu dal tudi temeljne zakone. Zakoni, ki jih je dal Jezus, so zakoni duha in pomenijo program kraljestva. Ker pa smo Jezusovi učenci, to pomeni, da ta program velja tudi za nas in da je modrost, ki je v njem, drugačna od naše, a v naše dobro.
In kaj nam sporoča evangelist Luka? V njegovem evangeljskem zapisu se Jezus obrača na "veliko množico učencev in silno veliko ljudstva iz vse Judeje in Jeruzalema ter iz tirskega in sidonskega primorja". Pred ljudi postavlja nasprotje: štirikrat je izrekel "blagor vam" in štirikrat "gorje vam". V čem je ta blagor? Zakaj Jezus blagruje uboge, lačne, tiste, ki jokajo, tiste, ki jih drugi sovražijo? Ali nam ne pridejo ob tem na misel razlike med bogatim razvitim svetom in revnim svetom v razvoju? Med maloštevilnimi res bogatimi in tolikimi revnimi? Ali ne pomislimo ob tem na milijone lačnih? In tudi na tiste, ki kruha ne znajo ceniti, ker ga imajo preveč? Da, vse to lahko pride na misel; vendar ne smemo pozabiti na eno stvar, ki je pri tem najvažnejša, to je, kdo je izrekel te blagre - Jezus. Jezus pa ni bil Mesija, kot so ga pričakovali Judje, to je nekdo, ki bi na hitro naredil red in bi bilo za vse prav in bi vsi imeli vsega dovolj. Jezus je prišel oznanjat Božje kraljestvo, s tem pa je pokazal na tisto najvažnejše, na nov odnos, ki mora vladati v njem: nov odnos do Boga in do človeka. Samo ta novi, resnično živeti odnos, bi mogel potem prinesti vse druge potrebne spremembe.
Za človekovo srce gre, za njegovo/našo odprtost Bogu in njegovemu sporočilu! "Blagor" je v tem, da Bog prihaja na pomoč človeku; Bog, ki svoje ljubezni do človeka ne meri po njegovih zaslugah, ampak glede na njegove potrebe! Evangeljski opis revščine, lakote, žalovanja in zaničevanja ni samo opis razmer, v kakršnih človek živi, ampak razodeva duhovno razsežnost človeka in vsega, kar le-ta doživlja. Zato so trpljenje, pomanjkanje, stiske, preganjanje lahko pot do spreobrnjenja, velikega zaupanja v Boga, predvsem pa do velikega izkustva Božje previdnosti.
Kako pa naj razumemo Jezusovo štirikratno "gorje": gorje bogatašem, tistim, ki so zdaj siti, ki se zdaj smejejo, ki o njih vsi lepo govorijo? Jezus prav gotovo ni klical nanje maščevanja ali jim grozil. Te Jezusove besede so najprej in predvsem izraz sočutja z njimi in obžalovanja, ker ostajajo zaprti zanj in za njegov nauk. To so tisti, ki zadostujejo samim sebi, ki jim je dovolj ta svet in se o ničemer drugem ne sprašujejo, ki se ne menijo za stiske soljudi. Da ne bi bili nikoli med tistimi, ki jim Jezus izreka "gorje vam", se hranímo ob viru Božje milosti, ob evharistiji. Pri njej poslušamo Božjo besedo, ki je hrana za našo vero. Jezus, ki ga prejmemo, pa je hrana za Božje življenje, ki je v nas. Nobena stvar ne more nadomestiti Božje besede in evharistije! Povezani sta: Božja beseda bogati našo vero, evharistija pa daje moč, ki jo potrebujemo, da po veri tudi živimo. Pa ne obupujmo, če se tudi v nas bije boj med dobrim in zlom, med tistim, kar je vredno blagrovanja in tistim, ki zasluži "gorje vam". K Bogu je vedno odprta pot, njegovo usmiljenje čaka tudi na nas in njegova milost nam bo dana za ponoven začetek; Božja modrost je drugačna od človeške modrosti in njegovega mišljenja.