4. navadna nedelja (28.1.2007) - LETO C

Božja beseda je živa

Dragi bratje, drage sestre!
Sveti Ignacij Lojolski je zapisal: "Duše ne nasiti obilje znanja, marveč notranje čutenje in okušanje resnice." Ali ni to trditev, ki dobro opiše smisel Nedelje Svetega pisma, ki jo obhajamo? Poleg tega smo v Letu Svetega pisma, katerega geslo je: "To vam oznanjamo: Besedo življenja" (1 Jn 1,1-3). S tem letom želi Cerkev na Slovenskem uresničiti naročilo 2. vatikanskega cerkvenega zbora, ki je zapisal, da "mora biti Kristusovim vernikom na široko odprt dostop do Svetega pisma" (BR 22). Nam katoličanom se dostikrat očita, da premalo beremo in premalo poznamo Sveto pismo. Naj bo nedelja Svetega pisma zato tista nova priložnost, ko se bomo vprašali, ali ta očitek velja tudi nam osebno, potem pa v odgovor naredili vse, da ta očitek ne bo več veljal. Letos imamo vse leto priložnost za to, da popravimo zamujeno. Ko nas bo ta Božja knjiga nagovorila in nam pomagala spremeniti življenje, bodo tudi drugi lažje začutili, da je Božja beseda v resnici živa. Samo s pogostnim branjem in premišljevanjem Božje besede, zapisane v Svetem pismu, si bomo pridobili "vzvišeno spoznanje Kristusa Jezusa, našega Gospoda" (Flp 3,8), pravi sv. Pavel. Sveti Hieronim pa trdi, da "nepoznanje Svetega pisma pomeni nepoznanje Kristusa". Zato isti svetnik dodaja: "Daj bližnjemu pisano Božjo besedo in oklenil se bo učlovečene Božje Besede."
Ali se kdaj vprašamo, koliko časa dejansko izgubimo za branje časopisov in revij, za gledanje in poslušanje raznih oddaj na TV in radiu, ali za branje razne poceni literature? Samo radovednost, ki je največkrat za vsem tem hlastanjem, človeka izprazni. Koliko je v tako porabljenem času - ali ob njem - prostora za branje Božje besede, je drugo vprašanje. Če se ne navadimo redno brati Sveto pismo, je tudi to lahko nekoristno sredstvo za našo rast v veri. Zato si moramo k srcu vzeti spodbudo apostola Pavla, ki v drugem berilu opozarja, da "moramo hrepeneti po večjih milostnih darovih". Spodbudi potem sledi hvalnica ljubezni, s katero nam je apostol hotel "pokazati še odličnejšo pot".
Ta "odličnejša pot" je sprejem Jezusa Kristusa v svoje življenje in njegovega nauka kot merila človekovega ravnanja. Zakaj ga rojaki niso sprejeli, ko jim je povedal, da je on tako pričakovani Mesija? Evangelij pravi, da so ga celo vrgli iz mesta in ga hoteli pahniti v prepad. Pričakovali so drugačnega Mesija, mogočnega Odrešenika, hoteli so drugačnega Boga. Z zavračanjem Jezusa Kristusa pa so zavrgli tudi odrešenje. Če hočemo, da bo Božja beseda za nas to, kar v resnici je, se moramo tudi mi odločiti, ali bomo z njo hranili svoje življenje ali ne. Ne bojmo se, da bomo izgubili kaj od svojega, če se bomo popolnoma zaupali Kristusu. Bodimo iznajdljivi in ob branju in premišljevanju Svetega pisma iščimo načine, kako bi ga prenesli v življenje, da bo postalo knjiga Življenja.
Za konec pa še praktična misel - posebej še, če smo med tistimi, ki se radi izgovarjajo, da ne razumejo Svetega pisma, pa zato ta Sveta knjiga sameva na polici in ostaja samo skriti zaklad. Znani pisatelj Marc Twain je nekje zapisal tudi tole: "Večina ljudi ima težave s tistimi svetopisemskimi mesti, ki jih ne razume. Zase pa moram priznati, da me vznemirjajo predvsem tista mesta v Svetem pismu, ki jih razumem. Na primer stavki: 'Če prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar.' Ali tisti Jezusov stavek: 'Ljubíte svoje sovražnike!' Ali oni: 'Kaj koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi?'! In spet: 'Če ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo'." - Tako pisatelj. Vprašanje za vsakega od nas pa se glasi: Ali veselo oznanilo, ki ga je prinesel Jezus Kristus, prav razumem? Oziroma: ali imam pogum to, kar razumem, prenesti v življenje? Naj nam Gospod pomaga, da bo njegovo Pismo za nas v resnici Beseda življenja.