BREZMADEŽNA - (8.12.2006) - LETO C

"Vsa lepa si, Marija!"

Dragi bratje, drage sestre!
S praznikom Marijinega brezmadežnega spočetja Cerkev postavlja pred nas skrivnost, ki naj bi nam predvsem pomagala, da bi se globlje zavedli skrivnosti odrešenja in veličine daru milosti, ki smo jo z njim prejeli. Drugi vatikanski cerkveni zbor je ponovno potrdil, da je "Bog Marijo zato, da bi postala Odrešenikova mati, 'obogatil z darovi, vrednimi takšne naloge'." To zatrjuje in izpoveduje tudi verska resnica o njenem brezmadežnem spočetju, ki jo je leta 1854 razglasil papež Pij IX., da je bila "blažena Devica Marija v prvem trenutku svojega spočetja obvarovana vsakega madeža izvirnega greha, in sicer po edinstveni milosti in posebni pravici, ki ji jo je podelil vsemogočni Bog glede na zasluženje Kristusa Jezusa, Zveličarja človeškega rodu." Tudi cerkveni očetje vzhodnega izročila imenujejo Božjo Mater "vso sveto", slavijo jo kot "prosto vsakega madeža greha, na neki način oblikovano od Svetega Duha in narejeno za novo stvar". Po Božji milosti je Marija vse svoje življenje ostala obvarovana vsakega osebnega greha (prim. KKC 490, sl.). Ko se je Marija leta 1858 prikazovala Bernardki v Lurdu, je na vprašanje tega preprostega dekleta, kdo pravzaprav je, povedala: Brezmadežno spočetje sem. To je bilo 4 leta po razglasitvi te verske resnice.
To je ozadje praznika, ki ga obhajamo, temelj, na katerem stojijo naša vera in ljubezen do Marije, spomin na našo prvotno poklicanost in izvolitev s strani Boga, veličina našega Božjega otroštva. Praznik nas zato vabi, da se Bogu zahvaljujemo in ga slavimo za čudež tega privilegija, ki ga je podelil Mariji, svoji najbolj ljubljeni hčeri; prav tako pa tudi zato, ker nas je naredil za Božje otroke. Marijino brezmadežno spočetje je mnogo več kot samo Božja mojstrovina, ki naj bi jo občudovali. Razodeva tudi našo zastonjsko poklicanost z Božje strani, saj nas je Bog "v ljubezni vnaprej določil, naj bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinovljeni otroci" (prim. Ef 1,3-6).
Upravičeno je torej o tem prazniku povedanega toliko lepega. Božji služabnik Janez Pavel II. je ob neki priliki dejal: Če je Kristus dan, ki ne pozna zatona, potem je Marija zarja tega dne, ki se blešči v vsej svoji lepoti. Bila je izbrana, da bi bila mati učlovečene Božje Besede, mati Jezusa Kristusa, in prva mojstrovina njegovega odrešenjskega dela. Kristusova milost je v njej delovala vnaprej in jo obvarovala izvirnega in vsakega drugega greha. Zato jo je angel pozdravil kot "polno milosti". Zgolj človeška pamet ne more razumeti tako velikega čudeža in tako velike skrivnosti. Samo v veri razumemo, da je brezmadežno spočetje Device Marije poroštvo našega odrešenja in da je zato Marija naša trdna opora v boju proti grehu in njegovim posledicam (prim. Angelus JP II.).
Marijina lepota nas vabi, da gremo dlje, da ne premišljujemo samo lepoto njene osebe, ampak da vidimo v njej tudi v polnosti uresničen načrt, ki ga ima Bog z vsakim človekom. Gre za svetost življenja, veselje do življenja, spoštovanje življenja, tega Božjega daru od začetka do konca. Kako ne bi torej z zaupanjem Mariji izročili vse slabotne in trpeče, ostarele, še nerojene otroke, mlade - da se ne bi bali "prazne prihodnosti", ki jo čutijo okrog sebe, ampak bi imeli pogum prestopiti prag upanja, da bi bili obvarovani pred "trgovci obupa, bega in smrti" ter nesmisla življenja, ki ga le-ti oznanjajo. Kako ne bi Mariji izročili vse ženske, da ne bi bile predmet cenenega potrošništva, propagande greha, napačne svobode na področju užitkov in ne ljubezni ...? V Marijo je položeno novo počelo dostojanstva in poklicanosti vsake ženske, da je v svetu tisti "prostor", v katerem se v človeštvu uresničujeta ljubezen in življenje; da je varuhinja in prebivališče ljubezni in življenja. Kjer ni priznano prvenstvo ljubezni in osebe, tam ni mogoče dati popolnega in ustreznega odgovora o dostojanstvu žensk in o njihovi poklicanosti varuhinj ljubezni in življenja, v čemer je njihova prava skrivnost in poslanstvo. Prosimo Brezmadežno, naj nam pomaga odkrivati te skrivnosti življenja!