KRISTUS KRALJ (26.11.2006) - B

Praznik ob sklepu bogoslužnega leta

Dragi bratje, drage sestre!
Ob koncu cerkvenega leta, ki ga sklepamo z liturgičnim praznikom Kristusa, kralja vesoljstva, stoji Jezus pred nami v dveh podobah. Prvo nam slika prerok Danijel, ki oznanja njegovo večno oblast, evangeljski odlomek pa govori o ponižanem Jezusu, ki je obtožen pred Pilatom. Sam je pred njim, kajti tisti, ki jim je še malo prej pomagal, so se ustrašili in se razbežali, ali pa se postavili na stran tistih, ki so zahtevali njegovo smrt.
Praznik Kristusa kralja nima v sebi ničesar triumfalističnega, ker je Kristus naš kralj v smislu, da nam je dal svoj nauk in da nas vodi na pot odrešenja. Njegov način kraljevanja je pot ljubezni, ki se zdi, da je vedno poražena; v resnici pa nikoli ne izgublja. Morda ne razumemo vedno, da ima življenje smisel samo, če je podarjeno, da je veličina v služenju. Zato potrebujemo Kristusa, njegov zgled in nauk; potrebujemo njegovo kraljevanje, ki je kraljevanje na prestolu križa. Jezus sam se je imenoval kralja v procesu, v katerem je bil obsojen in zagotovil, da je "zato rojen in je prišel na svet zato, da pričuje za resnico".
Vemo, da je Pilat po tej trditvi Jezusa skeptično vprašal: "Kaj je resnica?" Morda je to vprašanje zelo pogosto izrečeno tudi danes, saj se zdi, da bo kmalu imel vsak svojo resnico, kateri se bo po mili volji prilagajal. Pa vendar je to največja zmota, kateri more človek zapasti in ki more pomeniti polom njegovega življenja. Današnjega človeka, ki je vse stavil - in mnogi še vedno stavijo - na znanstveni, tehnični, politični in še na kakšen drug napredek - je strah, da ga ne bo uničil prav ta isti napredek. Cerkev v tej zmedi tudi danes oznanja v Kristusovem imenu, da obstaja resnica, po kateri se mora ravnati vsak človek. Pa ne gre za nekaj abstraktnega, samo za neki nauk, ampak za Osebo, za Jezusa Kristusa, ki je sam o sebi rekel: "Jaz sem pot, resnica in življenje." Zanj, za to Resnico, se moramo zavzemati, po njej uravnavati svoje življenje in iz nje črpati moč za pristno življenje. Kajti kot kristjani se moramo vedno znova boriti proti vsemu, kar je v nasprotju s to resnico, kar prinaša v življenje temo namesto luči, kar v njem ustvarja nered.
Moja misel pa se ob prazniku Kristusa, kralja vesoljstva, ustavlja tudi ob pesmih, ki jih pojemo na ta dan. Naše pesmi izražajo predanost in zvestobo Kristusu Kralju. On je zvest, vprašati se moramo, kakšna je naša zvestoba. Pri nas, Slovencih, je simbol zvestobe rožmarin. Naj nas spominja na besede našega Kralja, da nas ljubi z večno ljubeznijo. Praznik nas vabi, naj bomo zvesti svojim krščanskim koreninam in krščanskim vrednotam, Bogu in njegovim navdihom za svoje življenje, Cerkvi, narodu ter vsemu, kar je pošteno, pravično, dobro ... Če bomo imeli vse to pred očmi, bomo ob pogledu na križanega Kristusa lahko rekli: "Gospod, ti si v resnici Kralj vesoljstva. Življenje si dal za nas, zato ne daj, da bi bežali pred tvojim kraljevanjem ljubezni. Naj nas ta gotovost napolnjuje z navdušenjem zate, Kristus" in naj bo blagoslov za vsak dan življenja, ki nam ga bo Bog še podaril. To je naše upanje, ko sklepamo cerkveno oz. bogoslužno leto in vstopamo v novo, ki ga začenja adventni čas pričakovanja.
Naj sklenem z mislijo, ki jo je slovenska modrost izrekla v obliki pregovora: "Če praznike opustiš, prazniki zapustijo tebe." Ko bomo začeli novo bogoslužno leto, si vzemimo k srcu prav to, da praznikov ne bomo opuščali, ampak jih bomo praznovali. Osnovni prazniki so nedelje. "Nedelja je najodličnejši dan liturgičnega občestva, ko se verniki zberemo, da se ob poslušanju Božje besede in z udeležbo pri evharistiji spominjamo trpljenja, vstajenja in poveličanja Gospoda Jezusa ter se zahvalimo Bogu, ki nas je prerodil za živo upanje po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih" (prim. KKC 1167). Vsaka nedelja naj nas zato zbere v cerkvi pri skupni evharistični daritvi, s katero vedno znova izražamo svojo pripadnost Kristusu. Skupaj pa izrecimo še iskreno zahvalo za vse, kar smo lepega doživeli v tem liturgičnem letu in prosimo blagoslova za vse, kar nas čaka v novem! Bog bodi slavljen!