23. navadna nedelja (10.9.2006) - LETO B

Za evangelij odprta ušesa

Dragi bratje, drage sestre!
Ob poslušanju in premišljevanju odlomkov iz knjige preroka Izaija in Markovega evangelija lahko kmalu opazimo, kako evangelist razodeva, da je to, kar je prerok napovedal in česar si je lahko le želel, Jezus dejansko uresničil. V evangeljskem odlomku 23. nedelje med letom slišimo o Jezusu, kako je ozdravil gluhega, ki je tudi težko govoril, potem pa so se mu "odprla ušesa, razvezala se je vez njegovega jezika in je pravilno govoril". Jezus je tudi ozdravil hromega; vrnil je vid slepemu - o teh in še o drugih čudežih beremo v evangelijih. Vsak Jezusov čudež pa je vedno bolj potrjeval resnico, da je po Jezusu Božje kraljestvo v resnici prihajalo na svet. Še več: Jezusovi čudeži so prinašali s seboj svojo veliko duhovno razsežnost in pomen. Jezus je vrnil telesno slepemu vid, da bi ga duhovno slepi lažje prepoznali kot Božjega Sina; odprl je ušesa gluhemu, da bi mu tisti, ki so zaprli svoja ušesa za njegovo besedo, le-tej jasneje in bolj pošteno prisluhnili; storil je, da je hromi spet hodil, da se ljudje ne bi bali hoditi za njim.
Lahko smo pozorni še na nekaj podrobnosti: gluhota je bila največkrat povezana s pomanjkanjem vere. Spomnimo se Zaharija, ki je onemel, ker ni veroval angelu, ko mu je oznanil rojstvo sina Janeza Krstnika. Zato je tudi ozdravitev gluhote tesno povezana z vero. Jezus je naredil čudež zaradi njegove vere in vere ljudi, ki so ga privedli k Jezusu. Čudež naj bi torej vodil tudi druge k Jezusu. Gluhi je bil pogan: v tem vidimo namig, da je veselo oznanilo o Božji ljubezni do človeštva v resnici namenjeno vsem in ni omejeno zgolj na judovsko ljudstvo. Obenem razodeva, da so pogani prav tako sposobni slišati Božji klic in biti orodje v Božjih rokah, da k veri pritegnejo druge. Predvsem pa je to Jezusovo dejanje simbol tega, kar se dogaja na duhovni ravni vsakemu kristjanu, kadar se odpre Bogu in sprejme Jezusa v svoje življenje. Bog je tisti, ki najprej odpre naša ušesa, da sprejmemo njegovo besedo v svoje srce; potem pa pričakuje od nas, da to, kar je pomembno za nas, posredujemo naprej še drugim, da smo apostoli z besedo, predvsem pa z življenjem in svojim ravnanjem.
Kakšen pa je bil odziv ljudi? Jezus jim je sicer naročil, naj o tem ne govorijo, oni pa so "začudeni govorili: 'Vse prav dela: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo'." To je bil preprost in takojšen odgovor vere. Kakšno pa je sporočilo za nas danes? Kaj nam želi sporočiti to Jezusovo poslanstvo med pogani? Ali nismo danes mi kristjani kakor majhna krščanska skupnost sredi poganskega sveta? Pošiljamo sicer misijonarje in misijonarke, da evangelizirajo poganske dežele, istočasno pa izgubljamo kristjane, ki so krščeni in so prejeli evangeljsko oznanilo doma! Lažje je evangelij oznanjati v poganskih deželah, kjer je ta nekaj novega, mnogo težje pa je že krščene doma voditi na poti vere ali jim pomagati nazaj na to pot prijateljstva z Bogom. Pa vendar bi morala nova evangelizacija doseči tudi te. Zakaj jih bogoslužje, nagovori in druge oblike sporočanja ne dosežejo več? Če pa jih dosežejo, zakaj naletijo na zaprta srca? Če bodo ti naši bratje in sestre, ki so bili krščeni, pa se skorajda več ne prepoznajo kot kristjani, v svojem življenju in posebej v težkih trenutkih, našli kristjane, ki jih ljubijo s Kristusovim srcem, ne z besedo, ampak z dejanji, bodo morda spet našli pot domov, kjer jih Oče pričakuje.
Morda je sporočilo izbrane Božje besede te nedelje posebej zgovorno sedaj, ko se začenja novo veroučno in katehetsko leto. Pri verouku bodo duhovniki in drugi veroučitelji pomagali otrokom in mladim k človeški in krščanski zrelosti preko oznanjevanja verskih resnic, posebej pa še preko spoznavanja Jezusa Kristusa. To naj ne bi bilo le znanje o njem, ampak predvsem srečevanje z Osebo, ki daje življenju smisel, ga bogati in je odgovor na človekova najgloblja hrepenenja. Jezus se daje spoznavati toliko, kolikor smo odprti zanj. Prosimo ga za milost, da bi bili vedno odprti zanj in da bi slišali njegovo sporočilo življenja!