MARIJINO ROJSTVO - mali šmaren - (8.9.2006) - LETO B

Spoštovanje do Božje Matere Marije

Dragi bratje, drage sestre!
Stara modrost pravi, da "kadar mati praznuje, je vesel Bog in njeni dobri otroci". Morda bi smeli to misel navezati tudi na praznik Marijinega rojstva, ki ga obhajamo in nekako zaslutiti veselje Boga ob tej njegovi mojstrovini, kar je Marija; po drugi strani pa pokazati tudi svoje veselje, ker je Marija ne le Odrešenikova, ampak tudi naša Mati. "Človeško gledano je Marijino rojstvo trenutek, ki bi mu mogli reči začetek odrešenja. Ko obhajamo njeno rojstvo, nas prevzame vesela zavest, da je tukaj tista, ki uvaja k nam Besedo življenja, ki je bilo po njej podarjeno človeštvu" (prim. Leto svetnikov III). Ona je svetu rodila Odrešenika; njene prve besede ob Božjem sporočilu tega dogodka so bile: "Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji volji". Iz njenega življenja vemo, kako je bila Marija vedno prisotna in pozorna, ona, Gospodova dekla in tista, ki vabi k bistvu z besedami, ki so kot zadnje zapisane o njej v Svetem pismu: "Karkoli vam (Jezus) reče, storite!" V tem pa je dejansko celoten program našega življenja po veri. Tudi ta Marijin praznik vabi, da jih vzamemo resno, da jih premislimo in morda naredimo kakšen sklep, da bo odslej tudi v našem življenju drugače, posebej v odnosu do Marije.
Ob Marijinih praznikih pa mi skoraj vedno prihaja pred oči tudi dejstvo, da se ob tem, ko jo častimo in radi romamo v njena svetišča, ji zidamo kapele, kapelice in oltarje, dostikrat premalo zavedamo, kako so besede "obraz naših misli", kot pravi blaženi Anton Martin Slomšek. Vsi dobro vemo, kako je prav ime naše Matere Marije največkrat zlorabljeno in uporabljeno ne kot molitev, ampak kot kletev, kot velika žalitev. Že pokojni slovenski duhovnik je zapisal, da "eno samo mater poznamo v zgodovini sveta, o kateri ljudje tudi grdo govorijo. Nihče še ni slišal, da bi kdo rekel žal besedo nad Konfucijevo, Hitlerjevo, Stalinovo materjo, tudi ne nad Judeževo materjo. Koliko jezikov pa je obrekovalo in koliko peres je omadeževalo Jezusovo mater! Kaj je vendar storila ta uboga mati, da se z njo tako grdo ravna, da je tako osovražena, prezirana?" (prof. O. Črnilogar).
Isti duhovnik govori tudi o tem, kaj bi se zgodilo, če v našem verskem življenju ne bi bilo več Marije. "Kar izrujmo iz življenja Mater Božjo!" - še pravi. "Ko bomo začutili prazno puščobo, ne bo več Marijinih praznikov; ne bodo več njene kapelice krasile zelenih polj in belih križpotij; še Primoža Trubarja bi morali poklicati, da bi porušil slovenske božjepotne bazilike, da bi cerkvene kore otrebili Marijinih pesmi; jutranje in večerne molitve otrok bi morali znova osnovati; rožni venec bi morali razsuti; razveljaviti bi morali tudi zadnjo molitev nesrečnežev nad prepadnimi stenami kočevskih in drugih brezen; da, celo kletve bi morali z drugačnimi zamenjati."
Vendar sem prepričana, da moremo pritrditi, da je tudi veliko takih, ki Marijo zaupno častijo. "Nekateri Marijo preklinjajo, toda mnogi jo častijo (dodaja isti duhovnik). Se sprašujete, zakaj tolikšna ljubezen, takšna pobožnost, toliko zdravamarij? Iz enega samega razloga: ker je Marija v sebi oblikovala Kristusa, vemo, da ga lahko oblikuje tudi v nas."
Bratje in sestre, to naj bo tudi sporočilo, ki ga ponesimo vsak v svoj dan od praznika Marijinega rojstva. Dovolimo Božji Materi, da tudi v nas oblikuje Kristusa. Prazniki so nam dani tudi za to, da se vedno znova, da se ponovno odločimo za Jezusa Kristusa, za evangelij in za življenje po njem - skratka: za vrednote, ki dajejo življenju smisel in človeka osrečujejo, medsebojno življenje pa delajo lepše in bogatejše. Vzemimo s seboj v življenje vsaj nekaj Marijine odprtosti za Boga in njegovo besedo in vsaj malo več pozornosti za druge, ki nikakor niso slučajno postavljeni na našo življenjsko pot. Pristnega vrednotenja človeka in spoštovanja življenja nas uči prav Marija. Molimo drug za drugega, da bi zmogli v to verjeti in po tem uravnavati življenje. Z Marijo gre lažje, ker nas vodi k Bogu!