6. postna nedelja (5.3.2006) - LETO B - Cvetna nedelja

Veliki, sveti dnevi naše vere

Dragi bratje, drage sestre!
Cvetna nedelja ima dva, na videz nasprotujoča si trenutka: najprej je to procesija z butaricami, oljčnimi vejicami in drugim zelenjem v spomin na Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem, nato pa branje pasijona, evangeljske pripovedi o trpljenju našega Gospoda Jezusa Kristusa. Evangelist Marko govori o veliki množici, ki je spremljala Jezusa, ko je vstopal na osliču v sveto mesto in mu vzklikala: "hozana!". Ista množica pa je le nekaj dni kasneje zahtevala njegovo smrt. Sredi teh vidnih nasprotij in krivic pa je Jezus popolnoma zavestno in svobodno, iz ljubezni, izvršil Očetov načrt za odrešenje sveta.
V tednu, ki je pred nami in ki ga po pravici imenujemo Véliki ali sveti teden, bomo podoživljali korake Jezusove križeve poti. Morda se bodo kljub veri tudi v nas spontana porodila vprašanja, kot: Zakaj križ v Jezusovem življenju, ki je bil tako krotak, dober in pravičen, ki je tako ljubil ljudi? Zakaj mu je Oče namenil tako bolečo pot za odrešenje sveta? Zakaj križ v našem osebnem, družinskem in družbenem življenju? Križ je gotovo skrivnost, ki jo bomo popolnoma razumeli šele, ko bomo gledali Jezusa iz obličja v obličje. Vendar nekaj pa vemo - in to nam daje notranjo gotovost in vedrino: vemo, da je Jezusov križ znamenje in sad ljubezni, kar je apostol izrazil z besedami: "Vzljubil me je in zame dal sam sebe." Vemo tudi, da je Očetov načrt, ki ga je Jezus svobodno sprejel, izraz ljubezni: "Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega ljubljenega Sina." Prav tako vemo, da je tudi naše trpljenje vključeno v načrt Božjega odrešenja, kar apostol pove z besedami: "Na svojem telesu dopolnjujem, kar manjka Kristusovim bridkostim, za njegovo telo, ki je Cerkev." In končno vemo, da bomo tudi mi vstali s Kristusom: "Če s Kristusom umrjemo, bomo z njim tudi živeli," zagotavlja apostol. Najbrž moramo vsemu temu, kar vemo, dodati le še eno apostolovo izpoved: "Verujem, Gospod, pomagaj moji neveri."
Ta iskrena prošnja pa se bo potem kar sama spremenila v molitev, "naj nam Gospod da nemir srca, ki ga bo iskalo ter tisto smelost in čistost, ki sta potrebni, da bomo videli njegovo navzočnost v svetu. Naj nam da spoznati svoje obličje v uri teme in nemira in nam pomaga verovati vanj ter hoditi za njim" (prim. J. Ratzinger, Križev pot 2005).
Še en poudarek ima letošnja Cvetna nedelja. To je tudi 21. svetovni dan mladih, ki se letos obhaja v krajevnih Cerkvah. Papež Benedikt XVI. je za to priložnost napisal posebno poslanico. Svetovni dan mladih je po njegovih besedah priložnost, da se bo ponovno prižgal ogenj navdušenja, ki se je zanetil v Kolnu. Je pa tudi "odlična možnost, da bodo mladi povabili svoje prijatelje, naj se pridružijo mladi generaciji, ki duhovno roma h Kristusu". Papež v Poslanici med drugim mlade vabi, naj ljubijo Božjo besedo in Cerkev; vabi jih in spodbuja, naj postanejo domači s Svetim pismom in ga imajo vedno pri roki. "Naj postane kompas, ki jih bo usmerjal na tisto pot, ki ji želijo slediti, z branjem pa bodo spoznavali Kristusa." Kot praktični način papež spodbuja k lectio divina, kar imenuje "način študija in notranjega okušanja Božje besede". Branje, študij in meditacija Božje besede pa vodijo k zvestemu življenju Kristusu in njegovemu nauku. Kot program za 21. stoletje papež mladim predlaga, naj "gradijo svoje življenje na Kristusu, naj sprejmejo njegovo besedo z veseljem in živijo po njegovem nauku". Mlade vabi, naj se ne bojijo, ampak zaupajo Jezusu, ki jih ne bo razočaral (prim. papeževo Poslanico za 21. svetovni dan mladih).
Sprejmimo tudi mi vabilo svetega očeta k zaupanju v Jezusa in se mu v dneh, ki nas še ločijo od Velike noči, še bolj približajmo. Ne pozabimo, da kot ljudje potrebujemo za svojo srečo odrešenje v Jezusu Kristusu. Zakramenti pa so pot, da ostanemo osebno povezani z njegovim trpljenjem in z odrešenjsko močjo njegove velikonočne skrivnosti. Bog daj, da bi bili med tistimi srečnimi, ki to spoznajo, sprejmejo in v tem najdejo smisel svojega življenja..