Gospodovo oznanjenje (25.3.2006) - LETO B

Odrešenikova Mati

Dragi bratje, drage sestre!
V načrtu odrešenja človeškega rodu ima čisto posebno mesto Odrešenikova Mati Marija. Apostol Pavel to pove z besedami: "Ko pa je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, rojenega pod postavo, da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi mi prejeli posinovljenje. Ker pa ste sinovi, je Bog poslal v naša srca Duha svojega Sina, ki vpije: 'Aba, Oče!'" (Gal 4,4-6). Te besede slavijo hkrati ljubezen Boga Očeta, poslanstvo Sina, dar Duha, ženo, to je Marijo, iz katere se je rodil Odrešenik in naše Božje otroštvo v skrivnosti 'polnosti časa' (prim. OM, 1).
"Polnost časa" je tako razodetje trenutka, ko je Oče poslal svojega Sina, "da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje" (Jn 3,16); trenutka, ko se je Beseda, ki je bila v začetku pri Bogu, naselila med nami, ko je torej Božji Sin postal naš brat. Ta "polnost časa" zaznamuje tudi čas, ko je Sveti Duh, ki je bil že izlil polnost milosti v Marijo iz Nazareta, v njenem deviškem telesu izoblikoval Kristusovo človeško naravo. To pomeni, da vstop večnega v čas ta čas napolni s Kristusovo skrivnostjo in tako dokončno postane "čas odrešenja, čas zveličanja" (prim. prav tam).
Sporočilo o tem času odrešenja je Mariji prinesel angel, ko ji je oznanil, da bo spočela in rodila Odrešenika. Kaj pa to angelovo sporočilo v evangeljskem poročilu pomeni za nas? To, da moramo mi Odrešenika sprejeti po Mariji in dovoliti, da nas ima Bog rad s svojo popolno ljubeznijo, ki presega vse predstave sveta. Kajti samo taka ljubezen more rešiti pred prevaro smrti in nam podariti Božji mir. Marija je našla milost pri Bogu; v Kristusovo skrivnost se je dokončno vključila z angelovim oznanjenjem, Bog pa jo je po njenem "da" naredil za posebno orodje odrešenja. Bog bi v svoji vsemogočnosti mogel najti nešteto drugih načinov za odrešenje sveta, ki bi bili mnogo bolj presenetljivi, kot pa je rojstvo otroka. Čeprav "Bogu ni nič nemogoče", je začetek odrešenja človeštvu podaril preko čudeža materinstva. Na ta način Bog ni samo odrešil ljudi, ampak je nam ljudem podaril poseben blagoslov s tem, da se nenehno spominjamo, zakaj nas je hotel odrešiti. Odrešil nas je samo zato, ker nas ima neskončno rad, ne pa iz jeze, razočaranja ali ogorčenja nad človeškim rodom. V to Božjo dinamiko odrešenja je torej vključen Marijin "da" ob oznanjenju. O tej privolitvi pravi koncil, da je "Oče usmiljenja hotel, naj v Božjih sklepih vnaprej določena mati pred izvršitvijo učlovečenja da svojo privolitev, da bi tako žena prispevala tudi k življenju, kakor je prispevala k smrti" (C 56). Smisel tega dogodka je zato dostopen samo veri, ki gleda nanj v luči celotnega sklopa Kristusovih skrivnosti, od njegovega učlovečenja do njegove smrti in vstajenja.
Ko je torej Marija izrekla svojo privolitev, se je v njej izvršila vzvišena skrivnost, saj je njej "zgodi se" v resnici pomenil trenutek učlovečenja Božjega Sina. Jezus je po Mariji stopil v zgodovino sveta, da bi človek mogel po njem doseči izpolnitev svojih teženj, iskanj in hrepenenj, predvsem pa smisla svojega bivanja. Zaradi tega se je skrivnost Marijinega oznanjenja - ali skrivnost Gospodovega oznanjenja Mariji, kot mnogi imenujejo ta praznik - hitro uveljavila v ljudski pobožnosti, zlasti z molitvijo Angelovega čaščenja. K njej so trikrat na dan vabili zvonovi iz naših cerkva. Če jih danes morda ne slišimo več tako pogosto in povsod, pa naj ostane molitev. Tudi mi takrat za nekaj trenutkov odložimo svoje delo, kot so to delali naši predniki, in se z molitvijo poglobimo v skrivnost, ki jo izrekajo naše ustnice. Radi se zatekajmo k Zveličarjevi Materi in se ji izročajmo, saj je zaupljiva podaritev odgovor na njeno materinsko ljubezen, s katero nas spremlja na poti skozi življenje. Ona nas bo gotovo vodila k Jezusu, saj nam vsem ponavlja besede, ki jih je izrekla v Kani: "Karkoli vam (Jezus) reče, storite." Naj tudi nam izprosi tako globoke vere v Jezusa, našega Odrešenika.