2. postna nedelja (12.3.2006) - LETO B

Vera je poslušnost Bogu

Dragi bratje, drage sestre!
Prišli smo do druge postaje našega postnega romanja. Druga postna nedelja nas vabi, naj na postni čas gledamo kot na vzpenjanje na tisto "visoko goro", na katero je Jezus vzel tri svoje učence in se pred njimi spremenil. Pot se morda zdi strma, težavna, daleč proč in kakor nikoli končana. Pa vendar hoče ta podoba povedati, da Jezus tiste, ki hodimo za njim, vodi vedno više. S tem, ko nas vodi proč od sveta, na goro, ki je pred nas postavljena kot izziv za dosego nečesa drugačnega, Jezus naš odnos z Bogom dviga in dela vedno bolj popoln. Seveda, če mu dovolimo, da ima - da tako rečem - glavno besedo v našem življenju. To pa praktično pomeni zaupati temu, kar je Jezus učil, zaupati njegovim smernicam, in sprejeti žrtve, ki so potrebne za uresničitev le-teh. Povzpeti se na "visoko goro" zato pomeni hoditi po poti svetosti. Smo pripravljeni za to Božjo avanturo, h kateri smo - kot pravi koncil - vsi poklicani? Še imamo čas, da na tej poti naredimo kakšen nov korak.
Kaj je potrebno za tak nov korak? To, kar je bistveno sporočilo evangelija 2. postne nedelje - besede Boga Očeta: "Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!" V Svetem pismu "poslušati" ne pomeni "slišati", ampak ubogati; pomeni poslušnost. Edini, ki ga je treba poslušati, to je, mu biti poslušen, je Jezus. Kadar je Jezus zakon našega mišljenja in ravnanja, res lahko rečemo, da živimo iz vere. Pot življenja iz vere pa ima kot svoj mejnik popolno zaupanje v Boga. Kako nekaj velikega je vera, dobro izrazi hebrejska beseda, ki jo mi prevajamo z "verovati" in pomeni "opreti, nasloniti se". Iz Stare zaveze imamo zgled take vere v Abrahamu. On je bil človek, ki se je opiral edino le na Boga. Ko mu je naročil, naj gre iz svoje domovine, je zapustil vso svojo varnost in tvegal, da je šel na pot, v deželo, ki mu jo je Bog pokazal: "Abraham je šel, ne da bi vedel, kam gre" (Hebr 11,8).
Na 2. postno nedeljo ga berilo predstavi pred novo odločitvijo: Bog zahteva od njega, naj mu daruje svojega sina, "svojega edinca, ki ga je ljubil". Bog mu s tem pravi, naj se odpove prav vsemu, tudi svojemu potomstvu. To je vera, ki gre preko teme, ko človek ni sposoben vedeti, zakaj Bog dopušča zanj tako boleče trenutke ali zakaj zahteva zvestobo za tako visoko ceno. V takih okoliščinah se vera v resnici izkaže kot poslušnost Bogu. S tem, ko je bil Abraham pripravljen žrtvovati vse, karkoli je Bog zahteval od njega, je jasno pokazal, da je bil Bog prvi v njegovem življenju. Kot vemo, Bog ni sprejel žrtve Abrahamovega sina Izaka. S tem je spet jasno pokazal, da želi le človekovo popolno predanost. Zgodba sama pa je bila odločilnega pomena za judovsko ljudstvo, ki mu je pokazala, da je bila praksa darovanja otrok poganska in napačna. Enako pomembna pa je ta zgodba tudi v nasprotnem primeru, saj pokaže, kako Bog ljubi svet: on, ki ni sprejel Abrahamove daritve sina Izaka, se ni pomišljal darovati svojega lastnega Sina Jezusa, da bi človeštvo odrešil greha in ga spravil s seboj.
Ali se nam ne ponuja kar samo po sebi povabilo, naj se v postnem času vedno znova poglabljamo v skrivnost odrešenosti in ob tem razodete Božje ljubezni? Apostol Pavel pravi, da smo bili "odkupljeni za visoko ceno". Če smo tudi mi vedno znova potopljeni v skrivnost križa, in če za nas še vedno ostaja bolj ali manj skrivnost, naj naše osebno trpljenje in trpljenje človeštva, zlasti trpljenje nedolžnih, ne postane ovira za vero. Sveti Pavel v drugem berilu skuša izraziti ljubezen Boga do nas z besedami: "On ni prizanesel lastnemu Sinu, temveč ga je dal za nas vse." "Dal" pomeni "izročil v smrt". Ali je Bog mogel narediti za nas še kaj več? Zaključki so potemtakem jasni: "Kako nam torej ne bo z njim tudi vsega podaril?" In če bi se ves svet zarotil proti nam? Apostol odgovarja: "Če je Bog za nas, kdo je zoper nas?" Ali smemo dvomiti v Božjo ljubezen, če smo grešili? Niti takrat ne smemo misliti, da smo zaustavili Božjo ljubezen. Apostol zatrjuje: Bog ne obtožuje, Bog opravičuje. Prosimo za milost, da bi zmogli vedno globlje prodirati v veliko skrivnost odrešenja.