Jezusovo darovanje - svečnica (2.2.2006) - LETO B

Veselje - značilnost srca, ki ljubi Boga

Dragi bratje, drage sestre!
Pravijo, da je prvotno ime za praznik Jezusovega darovanja v templju ali Svečnico "srečanje z Gospodom". Rimski martirologij ga predstavi z besedami: "... Ko sta Marija in Jožef 40 dni po Jezusovem rojstvu predstavila njega v templju in je navzven izpolnil Mojzesovo postavo, je v resnici prišel naproti svojemu vernemu in radostnemu ljudstvu kot luč v razsvetljenje narodov in v slavo Izraela, svojega ljudstva." Jezus se je kot otrok srečal s svojim ljudstvom, ljudje pa z njim. Predstavnika tega ljudstva, pravični in bogaboječi starček Simeon in prerokinja Ana, ki je s postom in molitvami služila Bogu, sta v pričakovanju Mesija po notranjem navdihu razumela, da se bosta pred svojo smrtjo srečala z njim. Ko sta Marija in Jožef dete Jezusa prinesla v tempelj, "da bi ga postavila pred Gospoda", ga je Simeon vzel v naročje, hvalil Boga in v svojem slavospevu izpovedal o Kristusu pomembne resnice; Ana pa je o Jezusu, Mesiju, pripovedovala vsem, ki so ga pričakovali.
Tudi mi se srečujemo s Kristusom vsakokrat, ko poslušamo Božjo besedo, ko se pri njegovi daritvi skupaj z njim darujemo Očetu, najbolj osebno pa pri svetem obhajilu, ko ga sprejmemo ne le v svoje naročje, ampak v svoje srce, to je, v svoje življenje. In če je v nas velika ljubezen do Boga, ta srečevanja na poti skozi življenje prinašajo tudi veliko veselja. Ob tem pa se učimo tudi umetnosti medsebojnega srečevanja. Čeprav bomo morali v to "šolo" najbrž še dolgo hoditi, pa vemo, da v njej dobivamo luč in spoznanje, ki ga Kristus daje o človeku ter o smislu in vsebini njegovega življenja.
To je en pomen praznika Jezusovega darovanja. Drug pomen pa prazniku daje "Dan posvečenega življenja", za katerega je Svečnico 6. februarja 1997 razglasil svetniški papež Janez Pavel II., v zaupanju, "da bo ta dan molitve in premišljevanja pomagal krajevnim Cerkvam vedno bolj vrednotiti dar posvečenega življenja". Bogu posvečenim "pa naj njegovo sporočilo pomaga uravnavati in najti pravo, rodovitno ravnotežje med dejavnostjo in premišljevanjem, med molitvijo in ljubeznijo, med zavzetostjo za zemeljsko zgodovino in pričakovanjem večnosti" (J.P.II.), ob vedno novi in vedno večji predanosti prvotne podaritve.
Praznik Jezusovega darovanja v templju je tako posebej za vse, ki smo svoje življenje posvetili Bogu, priložnost za obuditev novega hrepenenja in odločenosti za svetost življenja. Po besedah papeža Benedikta XVI. se bomo ta dan "skupaj zahvalili za dar posvečenega življenja in molili, da bi Bogu posvečene osebe ostajale v svetu zgovorno znamenje Božje usmiljene ljubezni" (Angelus, 29.1.2006). Posvečeno življenje imenuje "izraz in šolo ljubezni", ker je posnemanje čistega, ubožnega in poslušnega Kristusa usmerjeno prav k doseganju popolne ljubezni - kot je zatrdil že 2. vatikanski koncil. Svetost Cerkve poživlja edina Ljubezen, ki ima svoj izvor v Bogu. Dejansko lahko samo nadnaravna ljubezen, ki izvira iz Kristusovega srca, razloži v teku stoletij veličasten razcvet ženskih in moških redovnih ustanov in drugih oblik posvečenega življenja (prav tam).
Sestre in bratje! Ob letošnjem prazniku Jezusovega darovanja se skupaj zahvalimo Bogu za dar posvečenega življenja. Verujmo, da Bog še naprej preseneča svet z novimi oblikami dejavne evangeljske ljubezni, zato ga prosimo za tiste, ki jih danes kliče na to pot življenja, da bi imeli pogum ta klic zaznati in nanj odgovoriti. Obrnimo se tudi na Marijo, ki je svetu prinesla njegovo pravo Luč, Jezusa Kristusa. Naj tudi nam pokaže Jezusa in nas nenehno vodi k njemu. Pomaga naj nam, da bomo Jezusa vedno bolj poznali in ljubili, saj bomo samo tako sposobni resnične ljubezni in bomo sredi žejnega sveta kakor studenci žive vode veselja, nesebičnega razdajanja in dobrohotne ljubezni (prim. papeževo encikliko, molitev ob koncu). - Pa lepo povabljeni, da se nam na praznik pridružite pri bogoslužju v Ljubljani, Piranu ali Kamnici; povsod bo ob 3-h popoldne - če ne drugače, bodite z nami vsaj v duhu.