4. navadna nedelja (29.1.2006) - LETO B - Nedelja Svetega pisma

Moč Božje besede

Drage sestre, dragi bratje!
"O da bi danes poslušali Božje besede!" - vzklika psalmist v psalmu 95, ki ga molimo po prvem berilu. Povabilo k poslušanju Božje besede verjetno slišimo mnogokrat pri sv. maši in v različnih skupinah, v katerih se poglabljamo v Sveto pismo. Na 4. nedeljo med letom naj bi nas nagovorilo posebej zato, ker v katoliški Cerkvi obhajamo Nedeljo Svetega pisma. Ta nedelja naj bi bila predvsem naša zahvala za dar Svetega pisma, ali kot nekateri radi rečejo, za dar Očetovega pisma, namenjenega vsakemu človeku. Cerkev "vse v Kristusa verujoče ... močno in na poseben način spodbuja, naj si s pogostnim branjem Svetega pisma pridobijo 'vzvišeno spoznanje Jezusa Kristusa' (Flp 3,8)" Da bi se to zgodilo, mora branje Svetega pisma spremljati molitev, saj bo samo tako branje postalo pogovor med Bogom in človekom. Kajti Boga nagovarjamo, kadar molimo; Boga poslušamo, kadar beremo Božje izreke, nam polaga na srce Katekizem katoliške Cerkve (prim. 2653).
Slovenski škofje pa bodo na Nedeljo Svetega pisma, skupaj s Srbsko pravoslavno Cerkvijo in evangeličansko Cerkvijo, uradno razglasili leto Svetega pisma, ki bo trajalo od 1. januarja do 31. decembra 2007. Osrednji dogodki bodo julija 2007, ko bo biblični festival in svetovni kongres biblicistov v Ljubljani. Do začetka Leta Svetega pisma nas torej loči 11 mesecev, v katerih naj bi se ob poslušanju Božje besede vedno znova odpirali njeni moči in pustili, da se vedno na novo dotakne našega srca in ga spreminja
V Letu Svetega pisma bomo gotovo slišali veliko lepega in spodbudnega. Toda vse to bo ostalo samo izrečeno, če ne bo v nas pripravljenosti prisluhniti tej Besedi in odprtosti, da jo sprejmemo za vodilo svojega življenja. Napovedani veliki dogodki, vsaka sveta maša, pri kateri poslušamo Božjo besedo, vsakokrat, ko sami beremo Sveto pismo: vse to so lahko spodbude, ki kličejo v spomin svetopisemski prizor učencev na poti v Emavs. Učenca nista Jezusa prepoznala samo po lomljenju kruha, ampak tudi zato, ker je njuno srce gorelo v njima, ko jima je po poti razlagal Pisma. Tudi mi povabimo Jezusa, naj bo naš spremljevalec na poti življenja in nam pomaga razumevati sporočilo Besede živega Boga. Tudi naše srce naj zagori in ostane goreče, da bomo radi in z veseljem zajemali iz zakladov Svetega pisma kakor iz studenca žive vode. K branju Svetega pisma naj nas spodbujajo tudi besede evangelista Marka, katerega v tem liturgičnem letu pobliže spoznavamo, da ne bo veljalo za nas, kar je zapisal: "Ali se ne motite zato, ker ne poznate ne Pisem in ne Božje moči" (Mr 12,24)?
Če pozorno prisluhnemo evangeljskemu odlomku 4. nedelje med letom, pa se zavemo, da govori o tem, kako se Božje moči dobro zaveda hudobni duh. Jezusa, ki je v shodnici v Kafarnaumu učil, je prepoznal za Svetega, Božjega. Prizor potrjuje, da se Jezusov Duh, to, kar je Božje v človeku, sooča z nečistim ali hudim duhom. Potrjuje pa tudi moč, ki jo ima Jezus nad hudim duhom, nad katerim je Jezus močnejši. Človek, ki v resnici veruje v to Jezusovo moč, ne bo ostal pod oblastjo teme, oziroma hudega duha. Danes pogosto in veliko govorimo o hudih duhovih. Pa vendar: zgodovina ni v rokah temačnih sil, naključja ali zgolj človeških odločitev. Kadar divjajo zlohotne moči, ko se zdi, da se je hudi duh "strgal z verige" - kot rečemo -, ko se pojavljajo nesreče, se Bog dviga tudi nad tem. Kot je ob neki priliki rekel papež Benedikt XVI., Bog ni brezbrižen do človeških zadev, ampak posega vanje tako, da postanejo znamenje, ki vabi k spreobrnjenju. Verniki pa se moramo naučiti brati to Božje sporočilo, da bomo tudi v dramah človeštva prepoznali skrito Božje delovanje v zgodovini in priznavali skrivnost Božje presežnosti. Odkrivajmo jo tudi v resnici, da je "krščanstvo religija Božje besede, 'ne zapisane in neme besede, marveč učlovečene in žive Besede'." Da ne bo ostala mrtva črka, prosimo Kristusa, večno Besedo živega Boga, naj nam po Svetem Duhu "odpre razum" za umevanje Svetega pisma (prim. KKC 108) in za vero v njeno moč.