3. navadna nedelja (22.1.2006) - LETO B

Bog je velik

Dragi bratje, drage sestre!
Bistvo evangeljskega odlomka 3. nedelje med letom so Jezusove besede: "Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!" Po pričevanju evangelista Marka so bile to prve Jezusove besede, ko je začel javno delovati. Z Jezusovim, to je, z Mesijevim prihodom na svet, se je ljudem razodela od vekov skrita skrivnost odrešenja. Z njim se je približalo Božje kraljestvo: Jezus je z nami; z nami je on, ki je prišel, da nam razodene Očeta; njegova bližina je Očetova bližina. Zato lahko upravičeno verujemo, da je Bog blizu, da išče vsakega človeka, ker želi njegovo srečo. Besede o Božjem kraljestvu, ki se je približalo, tako pomenijo temelj našega življenja po veri.
Z Jezusom med nami pa moremo odgovoriti tudi na ukaz, ki sledi: "Spreobrnite se in verujte evangeliju!" Te besede ostajajo v Jezusovem oznanjevanju odločilne za duhovno rast in blagor vsakega kristjana. Saj se samo ob bližini Boga in v njegovi luči zavemo svoje krhkosti, grešnosti in nevrednosti ter potrebnosti, da moramo nekaj narediti, da bomo postali drugačni. Torej prva spodbuda k svetosti življenja vodi k Bogu, da se zavemo časti, ki jo je vreden, pa tudi dobrote in miline, s katero se obrača na človeka. Šele potem, ko se tega zavemo, smo sposobni pogledati vase, se soočiti s svojimi slabostmi in začutiti potrebo po spremembi življenja. Ob tem nas vedno podpira spoznanje, da Bog skrbi za nas, da se zanima za nas, za vsakega izmed nas. V moči take vere se človek ne zanaša sam nase in na svojo moč, ne išče idej, teorij in celo ideologij, ki so neke vrste samo-odrešenje, niso pa odnos z Bogom, Stvarnikom in Očetom - ali kot je rekel Jezus sam: s trto, iz katere priteka življenje.
Zato je prvo dejanje spreobrnjenja, da človek spremeni svojo misel o Bogu. Samo kdor je prepričan, da Bog človeka ljubi z neskončno in usmiljeno ljubeznijo in to brez njegovih zaslug, je tudi pripravljen zaupati Bogu, mu dati prostor, ki mu gre, ga poslušati in se ravnati po njegovi besedi. Takemu človeku je blizu prošnja iz psalma po berilu: "daj mi spoznati svoja pota". Tak človek tudi ne gleda na spreobrnjenje kot na nekaj, kar je treba opustiti, ampak kot na hojo za Jezusom. To pa je delo, ki se nikoli ne konča; ki je sicer naporno, prinaša pa veliko veselja in notranje sreče, ki se poraja iz povezanosti z Bogom.
Povezanost z Bogom, ki osrečuje, potem vodi k pričevanju. Pravo nasprotje tega je prerok Jona, o katerem govori prvo berilo. Bog ga je poklical, naj gre oznanjat Ninivljanom, kar mu je naročil. Jona se je uprl Božji volji, ker Ninivljani niso bili Judje; poleg tega so bili njihovi sovražniki. Jona se je bal, da bi Ninivljani dejansko prisluhnili njegovemu oznanilu, se spokorili in tako našli naklonjenost pri Bogu. Prav to se je, proti Jonovi volji, tudi zgodilo.
Lahko se vprašamo, koga predstavlja Jona? V njem je podoba ljudi, ki so malenkostni, sebični, ki nočejo ničesar deliti z drugimi: niti Boga ne; ljudi, ki sovražijo druge, ki se nočejo spraviti s svojimi nasprotniki, čeprav sami pričakujejo od Boga, da jim bo vse odpustil. Jona končno predstavlja tiste ljudi, ki ne razumejo Boga; Boga, ki je velik, človek pa malenkosten; ki odpušča, človek pa zavrača spravo s tistimi, ki so ga žalili ... Znamenje, da je Bog tako drugačen od Jona in tistih, ki so mu podobni - ki smo mu morda večkrat podobni tudi sami -, pa je križ. V 2. evharistični molitvi je rečeno o Jezusu, da je "v trpljenju razpel roke na križu", da bi objel vse ljudi vseh časov in krajev, da ne bi bil nihče izključen iz njegove ljubezni.
Kljub podobi, ki jo daje prerok Jona, je njegova knjiga močno starozavezno pričevanje o univerzalnosti Božje odrešenjske ljubezni, namenjene vsem ljudem. V Novi zavezi je Jezus za potrditev tega tudi sam izbral tujko, Samarijanko. Jona pa je tudi predpodoba Jezusove smrti in vstajenja. Knjiga preroka Jona človeka prevzame s pripovedjo o iskreni spokorjenosti Ninivljanov in posledično o Božjem odpuščanju. V vseh sporočilih, ki jih prinaša, more človeka nagovoriti. Naj nas nagovori predvsem s skrivnostjo vsem namenjene Božje ljubezni!