Jezusov krst (8.1.2006) - LETO B

Začetek Jezusovega javnega življenja

Dragi bratje, drage sestre!
S praznikom Gospodovega razglašenja smo sklenili božični čas, v katerem nam je bil posebej blizu otrok Jezus. Po tem Očetovem razodetju Jezusa poganom pa se zanj začenja dolgo obdobje skritega življenje v Nazaretu. "V največjem delu svojega življenja je Jezus delil položaj velikanske večine ljudi: vsakdanje življenje brez opazne veličine, življenje ročnega dela, judovsko religiozno življenje, podvrženo Božji postavi, življenje v skupnosti. O vsem tem obdobju nam je razodeto, da je bil Jezus "pokoren" svojim staršem in da je "napredoval v modrosti, starosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh". Tako o tem obdobju Jezusovega življenja pravi Katekizem katoliške Cerkve.
Ko pa je prišla ura, da je začel javno delovati, se je najprej dal krstiti Janezu Krstniku, ki je oznanjal "krst pokore v odpuščanje grehov". Jezus, ki ni imel greha, je stopil v množico grešnikov, cestninarjev in vojakov, farizejev in saducejev in nečistnic, da bi se mu dal krstiti. Čeprav se je Janez Krstnik obotavljal, je Jezusa krstil v Jordanu. Tedaj je prišel nad Jezusa Sveti Duh v podobi goloba in glas iz nebes je razglasil: "Ta je moj ljubljeni Sin." To je bilo razglašenje Jezusa kot Izraelovega Mesija in kot Božjega Sina (prim. KKC 535). Razlagalci pravijo, da je Bog s tem krstom podobno poklical Jezusa k mesijanskemu delovanju, kot je v Stari zavezi klical preroke k preroškemu oznanjevanju. Od krsta naprej je Jezus nezadržno oznanjal Božje kraljestvo, hodil okrog in delil dobrote.
Evangelij nedelje Jezusovega krsta pa nam daje razumeti nekatere vidike njegovega poslanstva. S tem, ko je stopil med tiste, ki so se priznavali za grešnike in se dal krstiti, je Jezus pokazal, da je prišel iskat in klicat grešnike. Zdi se, kot da nagovarja vsakega človeka: 'zate sem prišel, zate sem tukaj; ne prepuščaj se malodušju ali obupu - rad te imam takšnega, kot si. Če hočeš, se moreš rešiti svoje revščine in svojih grehov. Če veruješ vame, se moreš rešiti iz kakršnekoli situacije, ki te teži.' Kot pravi prvo berilo, je prerok že v Stari zavezi vabil: "Iščite Gospoda, dokler se daje najti, kličite ga, dokler je blizu! Krivični naj se vrne h Gospodu, da se ga bo usmilil."
Ob Jezusovem krstu je Oče potrdil, da je Jezus "ljubljeni Sin", nad katerim ima veselje. Zakaj? Predvsem zaradi Jezusove pokorščine. Zdi se, kot da bi slišali odmev besed Jahvejevega služabnika, ki govori: "Glej, prihajam, da izvršim, o Bog, tvojo voljo." Vse Jezusovo življenje je bilo odraz te pokorščine: 30 let skritosti v Nazaretu, izkazovanje usmiljenja tistim, ki so se oddaljili od Boga, ljubezen do trpečih, resnica, ki jo je oznanjal… Če bomo ob nedeljah, ki jih imenujemo nedelje med letom ali navadne nedelje, pazljivo prisluhnili Božji besedi, ki nam jo Cerkev daje v premislek, bomo mogli najti vedno kakšen nov poudarek, ki bo lahko usmerjal naše življenje med tednom.
Jezusovo poslanstvo je tudi prinašanje tolažbe vsem, ki čutijo težo življenja. Kdor je blizu Jezusu in rad premišljuje njegove besede, razume, da je v življenju marsikaj prazno in ne zasluži njegove pozornosti. Kdor Jezusa posluša in ga ljubi, more premagati pesimizem, ki vedno znova hoče imeti več veljave v človekovem življenju. Saj Jezus spreminja in notranje preoblikuje ljudi po Božji zamisli, kajti Beseda, "ki bo uspela v tem, za kar sem jo poslal" - kot pravi prvo berilo -, je Jezus sam. Naj nam Nedelja njegovega krsta pomaga, da bi se spomnili svojega krsta, predvsem pa, da bi odkrili ali ponovno odkrili njegov pomen. Pri krstu smo bili prerojeni z vodo in Svetim Duhom in postali posinovljeni Božji otroci; vcepljeni smo bili v Božje življenje in postali mladike na trti, ki je Jezus sam. Če od svojega krsta naprej to Božje življenje negujemo z molitvijo ter hranimo z zakramenti in Božjo besedo, more v nas roditi sadove Duha, vero, ljubezen do bližnjega, veselje, dobroto, zvestobo, ponižnost…, to je, vse tiste darove milosti, ki iz nas v resnici delajo Jezusove učence in prijatelje.