Božič (25.12.2005) - LETO B

Rodilo se nam je Dete

Dragi bratje, drage sestre!
"Jezus se je rodil v nizkosti hleva, v ubožni družini, preprosti pastirji so prve priče dogodka. Prav v tem uboštvu se razodeva veličastvo nebes. Cerkev neutrudno opeva slavo te noči: "Devica danes Večnega rodi na svet / in zemlja nudi Nedostopnemu votlino. / Angeli in pastirji ga hvalijo / in Modri se z zvezdo odpravijo na pot; / saj Ti si nam rojen za nas, / malo Dete, večni Bog." S temi preprostimi, vsem razumljivimi besedami, opiše Katekizem katoliške Cerkve (525) rojstvo Božjega Sina, ta največji dogodek človeštva.
Povabljeni smo, da vstopimo v ta dogodek, na katerega smo se skozi ves advent bolj ali manj zavestno pripravljali. Bog daj, da bi spoznali, da je milost Božiča v tem, da je bilo odrešenje dano vsem, saj je Jezus "zaradi nas ljudi in zaradi našega zveličanja prišel iz nebes", in to iz zastonjske Božje ljubezni do nas ljudi. Božič prinaša s seboj dve zelo aktualni sporočili za naš svet. Najprej sta to preprostost in revščina Betlehema, kjer se je Jezus rodil, ki postavljata pod vprašaj naš način življenja. Drugo sporočilo Božiča pa je v ljubezni Boga do nas, ki nam jo je izkazal z Jezusovim rojstvom in nam razodel, da samo ljubezen odrešuje Ali ne bi bilo nekaj velikega, če bi v njeni moči mogli vsem ljudem tega raztresenega sveta prepričljivo oznaniti, da jih Bog ljubi? Vendar more o tej veliki Božji ljubezni prepričljivo govoriti tisti, ki jo je sam izkusil in vanjo veruje. To je dar odrešenja!
Čeprav odrešen človek še vedno potrebuje odrešenje. Potrebuje ga vsakdo izmed nas, saj se moramo vedno znova reševati lastne sebičnosti, napuha, strasti, obupanosti, zbeganosti. Tudi naše družine ga potrebujejo, da ne bi v njih prevladali interesi nad naklonjenostjo, da se ne bi razbile ali se zaprle vase, ampak bi bile odprte za druge in za življenje. Jaslice, ki jih postavljamo, imajo za središče otroka, Božje Dete. Zbirajmo se ob njih, pokleknimo ob njih kot družina, kot mala domača Cerkev in molimo Božje dete v Marijinem naročju. Povejmo mu, da ga potrebujemo in da smo mu hvaležni, ker se je hotelo roditi za nas. Za svoje si vzemimo tudi besede papeža Benedikta XVI., ki pravi: "Jaslice nam lahko pomagajo, da razumemo skrivnost resničnega Božiča, ker spregovorijo o ponižnosti in usmiljeni dobroti Kristusa, ki je, "čeprav je bil bogat, zaradi nas postal ubog" (2 Kor 8,9). Njegovo uboštvo obogati tiste, ki se ga oklenejo, in Božič prinese veselje in mir tistim, ki kot pastirji v Betlehemu sprejmejo angelove besede: "To vam bo v znamenje: našli boste dete, v plenice povito in položeno v jasli" (Lk 2,12). Še vedno je to znamenje za nas, ljudi 21. stoletja. Drugega Božiča ni!", (Angelus, 11.12.2005) zatrjuje sveti oče.
Jaslice imajo torej pomen samo zaradi naše vere v Kristusa. Brez te vere bi bila v našem življenju tema; manjkalo bi mu bistveno. Jezus je z učlovečenjem ozdravil našo duhovno temo, ker nam je dal luč vere. Zato je za Božič v cerkvah in domovih toliko luči. Zdi se, da celo narava sodeluje, kajti od Božiča naprej dan počasi postaja daljši. Bog daj, da bi se tudi v naše življenje podaljšala ta luč, ki razsvetljuje naše duše v svetih božičnih praznikih, saj verjamemo svetopisemskim besedam, da je v Kristusu "vir vsega življenja in da nam v njegovi luči vse postaja svetlo". Sprejmimo izziv Božiča in dovolimo, da nas Bog prerodi. Sprejmimo ga kot nov začetek, kot novo priložnost za obnovitev prijateljstva z Bogom. Praznovanje Jezusovega učlovečenja nas kliče, naj odložimo vse druge, manj pomembne besede, ki se nam vsiljujejo, naj od njih živimo. Jezus je edina Beseda, ki je v resnici pomembna. Zaradi njega naj naša srca in naše misli ne ostajajo več prenapolnjene s tistimi idejami, mnenji, sodbami in prepričanji, ki ne morejo izpolniti naših hotenj in pričakovanj. Sprejmimo Jezusa, Besedo, ki jo Oče izgovarja ob Božiču, da bi bilo naše življenje v resnici napolnjeno s pravim smislom in mirom.
Blagoslov Novorojenega naj bo z vami vsemi! Lepe božične praznike vam voščim!