Tretja adventna nedelja (11.12.2005) - LETO B

Vir veselja

Dragi bratje, drage sestre!
Tretja adventna nedelja je v bogoslužju imenovana tudi nedelja Gaudete, nedelja veselja. Psalmist vzklika: "Naj se veseli srce tistih, ki iščejo Gospoda!" (Ps 105,3). In mi smo v začetku tega adventnega časa sklenili, da ga bomo iskali z vso močjo in z vsem srcem, da bi tako v resnici mogli doživeti božični praznik kot praznik vere in veselja, kot radostni praznik odrešenja. Vir veselja je resnica, da "če človek more pozabiti na Boga ali ga odkloniti, pa Bog ne neha klicati vsakega človeka, naj ga išče, da bo živel in našel srečo. Toda to iskanje zahteva od človeka ves napor uma, iskrenost volje, "iskreno srce" in tudi pričevanje drugih, ki ga učijo iskati Boga" (KKC 30). Če na poti vedno globljega spoznavanja prihajajočega Odrešenika nismo naredili dovolj, imamo še polovico adventnega časa, da se vrnemo nazaj v objem Božjega prijateljstva.
Evangelij 3. adventne nedelje pravi, da je Janez Krstnik, ki ga je Bog poslal, prišel "zavoljo pričevanja, da bi pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero". Njegovo sporočilo je enako aktualno danes, kot je bilo takrat, ko je oznanjal: "Sredi med vami stoji on, ki ga vi ne poznate." Mnogi morda poznajo Jezusa samo po njegovem zgodovinskem opisu; toda on je prišel, da bi za vsakogar dal svoje življenje. "Poznati" pomeni biti njegov prijatelj. On je luč, mi pa zato, ker se ne potrudimo dovolj, da bi ga "poznali", to je, da bi bili njegovi prijatelji, ostajamo oviti v temo. "Poznati" pomeni tudi "prepoznati". Jezus je vedno med nami, toda mi ga dostikrat ne prepoznamo, ker ne prepoznamo njegove navzočnosti v ubogih, bolnih, ostarelih, v ljudeh, ki so se oddaljili od njega, v kakorkoli stiskanih in zapostavljenih.
Da bi bili njegovi prijatelji, je potrebno, da se ozremo v svojo revščino in slabost, kajti v njej on razodeva svojo Božjo moč. Vabi nas: "Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek" (Mt 11,8). Odmev tega vabila na 3. adventno nedeljo slišimo v besedah preroka Izaija: "Duh Gospoda Boga je nad menoj ..., poslal me je, da oznanim blagovest ubogim, da povežem strte v srcu, da okličem jetnikom prostost ..." Kot vemo iz Svetega pisma, je Jezus v sinagogi potrdil, da se te besede nanašajo prav nanj. Trpljenje in različne stiske, naša osebna revščina nas zato ne smejo oddaljiti od Jezusa, ampak biti tisto središče, kjer se moremo najprej in najgloblje srečati z njim.
Morda bo kdo ugovarjal tej pravkar izrečeni misli. Pa vendar nas je Bog preko krsta povezal s seboj z vezjo, ki je mnogo močnejša od vseh drugih vezi, s katerimi se morda obvežemo v življenju: naredil nas je za svoje. Če zaupamo vanj v lepih in težkih trenutkih, bo še poglobil to vez in nam pomagal živeti kot pravi Božji otroci, ki si s tem, ko razširjajo Božje kraljestvo na zemlji, pripravljajo tudi večno plačilo v nebesih. Drugo berilo 3. adventne nedelje pa odgovarja na omenjeni ugovor s spodbudo apostola Pavla: "Neprenehoma molite. V vsem se zahvaljujte. Duha ne ugašajte. Preroštev ne zaničujte." S strani Boga je vse v našem življenju izraz njegovega načrta ljubezni za človeka. Zato se mu ne bi smeli v molitvi nikoli nehati zahvaljevati. K prijateljstvu z Jezusom nas nenehno vabi Sveti Duh: na zunaj preko Božje besede, na znotraj pa po navdihih, ki nam jih daje slutiti v tisti najbolj skriti "kamrici srca", v katero ima dostop samo Bog. Kot Samuel "ni pustil, da bi katera od Gospodovih besed padla na tla" (1Sam 3,19), tako sprejemajmo te navdihe tudi mi, da nas bodo mogli voditi do globljega spoznanja Boga. Naj postane tudi naša molitev sv. Avguština: "Velik si, Gospod, in hvale vreden; velika je tvoja moč in tvoji modrosti ni mere. In tebe hoče hvaliti človek, ki je le drobec tvojega stvarstva, človek, ki nosi s seboj svojo umrljivost, ki nosi pričevanje svojega greha in pričevanje, da se ti, Bog, prevzetnim ustavljaš. In vendar - tebe hvaliti hoče človek, ki je le drobec tvojega stvarstva. Ti nas spodbujaš, da nam je radost, tebe hvaliti, zakaj k sebi si nas ustvaril in nemirno je naše srce, dokler ne počije v tebi."