BREZMADEŽNA (8.12.2005) - LETO B

Brezmadežna, izbranka Božje milosti

Drage sestre, dragi bratje!
V adventnem času nam Cerkev daje poleg izbranih svetopisemskih odlomkov, ki naj bi nam pomagali, da bi se dobro pripravili na Jezusov prihod, tudi praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije. Kot pravi koncil "so se z njo po dolgotrajnem čakanju na izpolnitev obljube dopolnili časi in se je vzpostavil nov red odrešenja" (prim. C 55). "Da bi postala Odrešenikova mati, je Bog Marijo 'obogatil z darovi, vrednimi takšne naloge' (KKC 490): Blažena Devica Marija je bila v prvem trenutku svojega spočetja obvarovana vsakega madeža izvirnega greha, in sicer po edinstveni milosti in posebni pravici, ki ji jo je podelil vsemogočni Bog glede na zasluženje Kristusa Jezusa, Zveličarja človeškega rodu" (prav tam).
Marijin goreči častilec, "s preroškim darom obdarjeni svetnik, sveti Maksimilijan Kolbe, je doumel, častil in proslavljal to Marijino skrivnost". Zapisal je: "Gotovo je zelo dobro študirati nauk o Mariji, vendar se vedno dobro zavedajmo, da bomo Brezmadežno bolj spoznali v ponižni molitvi, v milostnem izkustvu vsakdanjega življenja, kot pa iz učenih definicij, razlag in argumentov, čeprav le-teh ne gre omalovaževati. Brezmadežna je nekaj tako vzvišenega!" Kot vemo, je bil sveti Maksimilijan Kolbe apostol njenega češčenja in širjenja pobožnosti do Kristusove Matere. Ta pobožnost je bila temelj njegove celotne duhovnosti, njegovega apostolata in njegove teologije. Marija je bila zanj tista, ki ga je usmerjala v življenje in čisto mišljenje izključno z logiko ljubezni; v življenje, ki je pripravljeno žrtvovati človeško "razumevanje" skrivnosti na oltarju ljubezni. Iz te ljubezni se je tudi rodilo njegovo darovanje življenja v bunkerju lakote.
Poznavalci tega velikega Marijinega častilca pravijo, da so njegove misli o Mariji Brezmadežni "odmev njegovega srca, prepolnega ljubezni do Marije; srca, ki je želelo povečati njeno slavo in čast" (Z. Kijas). Zato je lahko zapisal: "Človeške besede ne zadoščajo, da bi govorili o njej, kajti Brezmadežna je vsa lepa, naše besede pa so daleč od popolnosti; človeški govor lahko duši le pomaga, da se ji približa, duši pa se Ona sama vedno bolj jasno razodeva; duša jo bo v molitvi, v pogosti in prisrčni združitvi z njo vse bolj razumela, se nad njeno Božjo brezmadežnostjo navduševala ter v ljubezni do nje razplamtela vse do lastnega izničenja ... Neposredno iz njenega srca zajemamo več vednosti o njej in se v njeni ljubezni bolj vnemamo, kot iz vseh človeških besed skupaj."
Vsi, ki imamo radi Marijo, bomo verjetno prepričljivo pritrdili tem besedam, Marijin praznik pa sprejeli kot novo priložnost za rast v ljubezni do nje. Misel nanjo nam bo približala njeno vdanost Bogu in pripravljenost izpolniti načrt, ki ga je imel Bog z njo. Videli bomo, da je bil Bog edini izvir njene popolnosti in privilegiranosti, izjemnosti njenega življenja in njej zaupanega poslanstva. Bog je bil za Marijo vse.
Tudi mi, vsak izmed nas, je Božji izbranec, in tudi za vsakega izmed nas ima Bog posebno poslanstvo, ki ga moramo izpolniti v svojem življenju. Vemo, da smo ljubljeni Božji otroci in to iz čiste Božje milosti, ki jo vedno znova prejemamo. In ne pozabimo: na Mariji se prav posebno v luči njenega brezmadežnega spočetja razodeva, da Bog ljubi človeka sploh, in to kljub njegovi grešnosti, saj ga je že od začetka objemalo večno Božje usmiljenje. Zato smo morda zlasti ob tem njenem prazniku že kdaj začutili, "kaj dela v naši duši tisto globoko preoblikovanje, ki ga povzroča milost, katero nam je Kristus pridobil s svojim odrešenjem" (prim. A Strle, Božja slava-živi človek). Ob prazniku Marijinega brezmadežnega spočetja se Bogu zahvalimo za to. Obenem pa prosimo Marijo, da bi ta skrivnost njenega življenja v nas prebudila pogum, da bomo celovito odgovarjali Božjim načrtom in ljubezni, ki jo ima do nas; pa tudi, da bi še poraslo naše zaupanje v njeno priprošnjo. Ostanimo Marijini tudi v prihodnje in se ji z zaupanjem izročajmo; naša slovenska zgodovina potrjuje, da je to velik Božji dar!