Druga adventna nedelja (4.12.2005) - LETO B

Luč, ki razsvetljuje našo pot

Drage sestre, dragi bratje!
Kdo je v resnici glavna oseba evangelija 2. adventne nedelje v liturgičnem letu B, ki prinaša prvih osem vrstic Markovega evangelija? Na prvi pogled se zdi, da je to Janez Krstnik, ki je bil poslan, da bi pripravil pot Odrešeniku. Po načinu življenja in dela je bil podoben starozaveznim prerokom: živel je v puščavi in oznanjal spreobrnjenje. Ljudje so se odzvali njegovemu sporočilu. Evangelist poroča, da je "k njemu prihajala vsa judejska dežela in vsi Jeruzalemčani. Dajali so se mu krstiti v reki Jordan in priznavali svoje grehe."
Janez Krstnik bi - človeško gledano - mogel biti s tem zadovoljen, ker je videl uspeh svojega dela. Toda on je vedel, da je Jezus osrednja in glavna oseba, kar je evangelist izrazil v prvem stavku z besedami: "Evangelij Jezusa Kristusa, Božjega Sina." Janez je vedel, da je Jezus mnogo več, kot on, zato je oznanjal: "Za menoj pride močnejši od mene." Tudi njegovo dostojanstvo je izredno, zato je rekel: "Jaz nisem vreden, da bi se sklonil pred njim in mu odvezal jermen njegovih sandal." Ni se imel za vrednega, da bi bil njegov služabnik. Dodal je še: "On vas bo krstil s Svetim Duhom," to je, Jezus bo spremenil srca ljudi; spremenil bo vaša srca. Evangelist Marko nam s tem, kako začne svoj evangelij, želi sporočiti: Vesela vest, ki vam jo oznanjam, je Jezus iz Nazareta; on sam je vesela vest!
Zakaj je Jezus "vesela vest"? Zato, ker je z učlovečenjem postal eden izmed nas; ker je Božji Sin; ker je od Boga poslani, tisti, ki nam ga je tudi razodel; ker je umrl za nas, za vsakega izmed nas, in ker je vstal! Torej je živ, je z nami! On nam je tudi povedal, da je Bog ljubezen. Ker verjamemo njegovi besedi, vemo, da je samo ljubezen tista moč, ki spreminja svet in človeka osrečuje. Edini pravilen človekov odgovor na vse to je odnos prijateljstva, ki postane kakor luč na poti človekovega življenja, in razsvetljuje vso njegovo temo in nemoč.
Ali so povedane misli povezane z adventnim časom? Prav gotovo! Advent je milostni čas priprave na Jezusovo rojstvo. Toda za toliko ljudi je postal bolj čas priprave na vse, kar bodo delali skupaj z družino in prijatelji, kot pa čas priprave za Kristusov prihod, zlasti če gre predvsem za kupovanje in pripravljanje darov, potovanja in božične počitnice, in podobno. Bolj ko je vse osredotočeno na to, da bo božični praznik velik na zunaj, manj ima tudi advent prave vsebine. Vendar ni glavni problem v tem, da se božič nekako vriva v adventni čas; vsaj na zunaj je tako videti. Resnični problem je v tem, da ljudje ob misli na božič niso več osredotočeni - ali nismo dovolj osredotočeni - na Kristusa. Božič brez Kristusa pa Kristusa izriva tudi že iz adventa.
Advent in božič sta pomembna za vsakega izmed nas, ker nas vsako leto znova vabita k razmišljanju sporočila o spreobrnjenju, ki ga je oznanjal Janez Krstnik. Predvsem pa sta vedno novo povabilo, naj bo Jezus središče naše pozornosti in vsega življenja. Mož, ki že mnogo let ni bil v cerkvi niti za polnočnico, je ob vračanju z božične gostije dejal: "Vse gorje današnjega sveta je v tem, da je izgubil vero." Najbrž tudi sami vidimo veliko znamenj, ki potrjujejo resničnost teh besed.
Izkoristimo adventni čas kot priložnost, da vzamemo vsak dan v roke "Evangelij Jezusa Kristusa, Božjega Sina" in ga prebiramo. To delajmo vsaj z nekaj pozornega poslušanja, ki postane molitev in prošnja, naj nam Jezus vedno bolj razodeva skrivnost Očeta, da bomo potem zanj pričevali tam, kjer smo. Janez Krstnik je s svojo zunanjostjo izražal, da mu je Bog zadoščal in da je bil zanj vse. Tudi mi bomo toliko bolj verodostojni v prinašanju Kristusa drugim, kolikor bolj bomo svoje zaupanje stavili vanj. Seveda pa moramo Jezusu vse najprej priporočiti v molitvi in pogovoru z njim. Prosimo ga, naj nam pomaga razumeti in verjeti, da je njegovo prijateljstvo največji zaklad življenja. Če bomo o tem sami res prepričani, se bodo tega ob nas zavedli tudi drugi in bomo prinašalci njegove luči v ta svet.