21. navadna nedelja (21.8.2005) - LETO A

"Kaj pa vi pravite ...?"

Dragi bratje, drage sestre!
Razlagalci Božje besede pravijo, da je odlomek iz Matejevega evangelija, ki ga slišimo na 21. nedeljo med letom, vrhunec sporočila o identiteti Kristusa in Cerkve, ki jo je ustanovil. V izbranih odlomkih Božje besede je tudi veliko simbolike, ki to potrjuje. Prvo berilo govori o zamenjavi verjetno nepoštenega upravitelja dvora Šebnaja z novim, Eljakimom; prinaša pa tudi simboliko ključev - dan mu je ključ Davidove hiše: "Ko bo odprl, ne bo nihče zaprl, ko bo zaprl, ne bo nihče odprl." Izročitev ključev in možnost odpirati in zapirati nakazuje polnost moči, ki je dana nekemu človeku od nekoga, ki je bil višji od njega. Ta moč pa bo morala biti po Božji zamisli v službi skupnosti. Zato je o Eljakimu rečeno, da bo "oče jeruzalemskim prebivalcem in Judovi hiši."
V evangeljskem odlomku pa vidimo Jezusa, ki - lahko bi rekli - raziskuje javno mnenje, ker želi odgovor na vprašanje: "Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?" Pri ljudeh je bilo kar precej zmešnjave o njem, saj so eni mislili, "da je Janez Krstnik, drugi, da Elija, spet drugi, da Jeremija ali eden izmed prerokov". Raziskava bi se lahko tu končala in izsledki bi bili hitro vidni. Toda Jezus se ne ustavi tukaj, ampak hoče vedeti, kaj pravijo njegovi učenci: "Kaj pa vi pravite, kdo sem?" Peter je odgovoril: "Ti si Mesija, Sin živega Boga." Duhovni pisatelji pravijo, da je to vprašanje najpreprostejše in obenem najvažnejše vprašanje. Zakaj? Zato, ker odgovor nanj zahteva človekovo jasno opredelitev osebnega odnosa do Jezusa Kristusa. Odnos pa ni nikoli nekaj statičnega, ampak raste; in ko raste, prihaja do globljega razumevanja obeh, ki sta v odnosu - v tem primeru človeka osebno in Jezusa Kristusa.
V Svetem pismu najdemo več mest, kjer se je Jezus sam posebej razodel, oziroma povedal o sebi, kdo je, da bi nam bil bližji. O sebi pravi: Jaz sem kruh življenja (Jn 6,48). Jaz sem luč sveta (Jn 8,12). Jaz sem vrata k ovcam (Jn 10,7). Jaz sem dobri Pastir (Jn 10,11). Jaz sem vstajenje in življenje (Jn 11,25). Jaz sem pot, resnica in življenje (Jn 14,6). Jaz sem trta (Jn 18,4). Te njegove besede so kakor povabilo, da bi lažje ustvarili odnos z njim, ki daje smisel življenju - ker je luč, ki razsvetljuje tudi našo življenjsko pot; ker je Kruh, s katerim se hranimo, da na tej poti ne omagamo; ker je vrata, znamenje varnosti, skozi katera vstopimo in tam srečamo dobrega Pastirja; ker je varna pot, ki naj jo hodimo, resnica, kateri naj sledimo in življenje, ki naj ga živimo. Z njega, trte, se v nas pretaka Božje življenje - za življenje večnosti! To je Jezus Kristus, Mesija, Sin živega Boga za vsakega od nas!
Peter je vero v Jezusa, Božjega Sina, izpovedal v imenu vseh drugih. S tem je poudarjena njegova vloga znotraj Cerkve. Pomembna je tudi sprememba imena: ne bo več Simon, ampak Peter, to je, "skala", s čimer je izraženo poslanstvo temelja in povezovalca cerkvene skupnosti. Da je bila Petrova vera Božji dar, Jezus izrecno potrdi, ko pravi: "Tega ti nista razodela meso in kri, ampak moj Oče, ki je v nebesih." Nato mu izroči poslanstvo, rekoč: "Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala." Nato doda: "Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji bo zavezano v nebesih; in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih."
Kaj nam vse to praktično pove? Predvsem je vabilo in izziv, da ponovno premislimo dejstvo, da je krščansko življenje - življenje v Kristusu in v Cerkvi. Morda je danes vse preveč kristjanov, ki se sicer imajo za kristjane, čeprav živijo brez Kristusa in brez Cerkve. Kristusa imajo samo za daljnega ustanovitelja Cerkve, Cerkev sâmo pa zgolj za organizacijo socialnega, če ne celo političnega značaja. Evangeljski odlomek pa želi povedati, da je tako mišljenje in še bolj ravnanje za kristjana absolutno nesprejemljivo. Kristjan/a sem samo, če Kristusa vedno znova iščem, se z njim pogovarjam in svoje življenje usmerjam po njem. Zato verovati v Jezusa pomeni verovati v Cerkev; v njej Jezusa srečamo v Besedi in zakramentih!