14. navadna nedelja (03.7.2005) - LETO A - Izseljenska nedelja

Blagor preprostih

Dragi bratje, drage sestre!
Evangeljski odlomek 14. nedelje med letom ponuja v premislek dve temi: prvo bi lahko imenovali Jezusova hvalnica Očetu za tiste, ki bodo deležni njegovega razodetja, za preproste, male in uboge: "Slavim te, Oče..., ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa malim." Druga misel pa je tema jarma, ki jo spremlja povabilo: "Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen." "Mali" razumejo evangelij ne zato, ker so nevedni, ampak zato, ker so ponižni. "Modrim" in "razumnim" pa ostaja skrit ne zato, ker so učeni, ampak zato, ker so prevzetni. V družbi danes, na žalost, krotkost in ponižnost nista preveč cenjeni kreposti. Mnogokrat sta celo prezirani in ljudi, ki tako živijo, imajo za ljudi brez hrbtenice, nikoli odrasle, nesposobne postaviti se za svoje pravice ali se zanje boriti. Mnogo bolj cenjeno je uveljavljanje lastnih pravic; prenašamo nasilje, ki ga je toliko po naših mestih in ulicah, celo v šolah in na športnih prireditvah. Vse prepogosto beremo ali slišimo o zlorabljenih ženskah in otrocih, o uničevanju življenja, o nasilju v družinah, in podobnem. Se kdaj vprašamo, ali ni tako tudi zato, ker se svet vedno manj meni za Jezusov nauk? Ali zato, ker kristjani nismo to, kar bi morali biti?
Starozavezna postava je vsebovala 613 predpisov, katerim pa so pismouki in farizeji dodali še na stotine človeških zakonov, ki si jih je bilo nemogoče zapomniti in še manj zvesto izpolnjevati. Mnogi so se zaradi tega čutili kakor pokopane pod neznosnim bremenom in so preprosto vse opustili: tak jarem je bil zanje pretežak. Jezus pa nasprotno pravi, da je njegov jarem prijeten in njegovo breme lahko. Če je za farizeje veljalo: "storite, kar rečemo, ne kar delamo", velja za Jezusa: "delaj, kot delam jaz." Jezus preprosto pravi: "učite se od mene!" Zelo bi morali biti hvaležni, da imamo Boga, ki ne zahteva od nas nemogočega; ki ne zahteva nekaj, česar ni poprej sam storil, ko je živel na zemlji. Pokazal nam je torej pot: sedaj je na nas, da svoje življenje oblikujemo po njegovem in svojo ljubezen po njegovi. Ob tem pa moramo biti prepričani o njegovi vedno prisotni pomoči in milosti ter se zavedati, da bomo nekoč pri njem srečni v nebesih in to vso večnost. Če smo torej povezani z njim, je naš jarem prijeten, naše breme lahko in Jezusov blagor preprostih je tudi naš blagor.
Še enega namena 14. nedelje med letom ne smemo pustiti ob strani. Cerkev na Slovenskem se veseli novih maš, obenem pa obhaja Izseljensko nedeljo ali Dan Slovencev po svetu, posvečeno vsem našim rojakom, ki živijo raztreseni po skoraj vseh deželah sveta. Naša prošnja zanje danes je, da bi ostali vedno zvesti Bogu in svoji domovini, ne glede na to, kam jih je vodila njihova življenjska pot. Morda je bila včasih zelo kruta, krivična - morda je bila taka predvsem tista, ki jih je za stalno prisilila v tujino, proč od naroda, doma in domovine.
Radi pravimo, da so naši rojaki na tujem kakor most med različnimi kulturami in naš ponos. Svet, ki postaja vse bolj ena sama velika družina narodov in ljudstev, zahteva po eni strani odprt in spoštljiv odnos do drugih, po drugi strani pa še večjo zvestobo lastnemu narodu, kulturi in vrednotam, iz katerih se narod in kultura hranita in iz njih živita. Ohraniti pristno slovensko, kar v tujini hrani predvsem človekovo srce, tam pa znati sprejemati drugačnost, tuje izkušnje, širino in bogastvo nove kulture kot pogoj za življenje v novem kraju, je velik izziv. Za vse, ki so morali zapustiti domovino, pa tudi za tiste, ki so se za to odločili prostovoljno, naj bo izseljenska nedelja bogat trenutek vračanja k dediščini, ki so jo ponesli s seboj na tuje. Za njihove svojce, domače in znance pa je lahko nova spodbuda za ohranjanje vezi in vzdrževanje stikov z njimi, da se ne čutijo pozabljene od doma in domovine. Svoj dolg do njih izpolnjujeta tudi Cerkev in država, vsaka s svojimi obveznostmi.
Morda se ob tej nedelji spomnimo tudi na to, da je končno naša prava domovina v nebesih, kjer ne bomo več obhajali izseljenske nedelje, saj bomo spet doma, pri Očetu.