Sveti Peter in Pavel: 29. 6. 2005 - A

Trdna skala Cerkve

Dragi bratje, drage sestre!
Cerkev radostna obhaja god prvakov apostolov. V molitvi pravi: "Gospod, naš Bog, vsi veseli obhajamo praznik apostolov Petra in Pavla. Prosimo te, podpiraj svojo Cerkev, da ostane popolnoma zvesta nauku, ki sta ga sveta apostola učila." Zanimivo je vedeti, da je bil ta slovesni praznik vključen v rimsko bogoslužje prej, kot sam Božič. Tudi Božja beseda tega praznika je vsa osredotočena ob teh dveh "stebrih" Cerkve. O apostolu Petru govorita prvo berilo in evangelij, drugo berilo pa je neke kot izpoved dela velikega oznanjevalca, apostola Pavla. Vemo, da je bil Peter z Jezusom vse od začetka njegovega javnega delovanja, Pavel pa se je srečal z njim šele več let po Jezusovi smrti in vstajenju, ko ga je na poti v Damask vrgla na tla zaslepljujoča luč in je iz preganjalca postal vnet apostol. Bila sta dva zelo različna človeka, med katerima je bilo tudi precej razlik. Pa vendar je bilo med njima nekaj, kar ju je kljub razlikam združevalo. To je bila njuna globoka ljubezen do Jezusa Kristusa in do njegove Cerkve. Zato ob njunem slovesnem prazniku nič ne oropamo Petrovega prvenstva v prvi Cerkvi, če poudarjamo Pavlovo teološko globino; prav tako pa tudi Pavlovemu mestu v Novi zavezi nič ne odvzamemo, če bolj počastimo Petra kot skalo Cerkve..
Resnica o njuni ljubezni do Kristusa in do njegove Cerkve je življenjsko pomembna tudi za nas. Tudi mi moramo imeti svoj pogled usmerjen v Jezusa in v njegov veliki dar za nas, v Cerkev; zlasti še, ko pride do razlik v Cerkvi danes. Pred očmi imejmo vprašanje: Ali moje stališče veča mojo predanost Kristusu in njegovi Cerkvi ali ne? Praktično to pomeni za nas, da ne smemo zapustiti resnice zato, da bi se držali lastnega mnenja.
V praznični Božji besedi je Cerkev predstavljena v svoji lepoti predvsem v evangeliju. Najprej je to v njenem temelju, ki je Peter-skala, vidno znamenje tiste skale, ki je Jezus Kristus - to je njena kristološka razsežnost. Pokaže se tudi v svoji zgodovinskosti, vpletena kakor v viharje zla, preganjanj, sovraštva in moči tega sveta. Vendar je "peklenska vrata ne bodo premagala", zagotavlja Jezus. Poudarjena je njena vloga razvezovati in zavezovati; pokaže se v svoji človeškosti, v Petru, pa tudi v svoji veličini, povezani s simbolom ključev, to je z namenom, da vodi v Božje kraljestvo, ko "uči izpolnjevati vse, kar koli nam je Kristus zapovedal" (prim. Mt 28,20). Dovolj razlogov torej, da imamo svojo Cerkev radi!
Ob prazniku apostolov Petra in Pavla pa gre naša misel kar sama po sebi k voditelju te Cerkve, k svetemu očetu, saj je sporočilo tega praznika tudi v tem, da je papeštvo za človeštvo dar. Za nas kristjane je pomembno "prepričanje - pravi slovenski teolog - da Bog vodi Cerkev, da on izbira človeka, primernega za naš čas, da vsak človek, papež še posebej, prinaša glede na osebne darove nekaj novega, izvirnega. Če smo kot kristjani tudi sami prispevali in bomo še prispevali svoj delež z molitvijo, prijateljsko in naklonjeno besedo ter z zaupanjem v prihodnost, ki jo Bog odpira pred nami, tedaj je bil tudi vsak izmed nas med tisoči in milijoni verujočih in dobro mislečih ljudi, ki so sodelovali pri papeževi izvolitvi". Naj bo zato naš delež molitve zanj še naprej naš osebni, vsakdanji dar za svetega očeta. "Branje, študij in meditacija njegove besede, ki je razlaga večne Besede, pa bo - po besedah istega slovenskega teologa - poroštvo, da sledimo navdihom Duha, ki danes govori Cerkvi in Cerkvam, človeku in človeštvu po tistem, ki ga je izbral, da "potrjuje brate in sestre v veri" (R. Valenčič, CD 111).
"Peter današnjega časa", papež Benedikt XVI., pa svojo službo, po besedah, ki jih je izrekel ob koncu konklava, vidi takole: "Ko me je izbral za rimskega škofa, me je Gospod želel za svojega namestnika, želel je, da postanem "skala", na katero se bodo lahko vsi z gotovostjo naslonili. Njega prosim, naj nadomesti moje nezadostne moči, da bi bil pogumen in zvest pastir svoje črede, vedno poslušen navdihom njegovega Duha." Bog mu daj to milost, nam pa veliko dobrohotnosti do njega in ljubezni do Cerkve.