10. navadna nedelja (5.6.2005) - LETO A

"Vneto si prizadevajmo, da bi spoznali Gospoda" (Oz 6,3)

Dragi bratje, drage sestre!
Skupno oznanilo svetopisemskih besedil, ki nam jih Cerkev daje v premislek na 10. navadno nedeljo, je sporočilo, da je Bog ljubezen. Prvo berilo iz knjige preroka Ozeja nas vabi, naj "si vneto prizadevamo, da bi spoznali Gospoda" (6,3). "Hrepenenje po Bogu je zapisano v človekov srce, kajti človek je ustvarjen od Boga in za Boga; in Bog ne neha pritegovati človeka k sebi, in samo v Bogu bo človek našel resnico in srečo, ki je ne neha iskati" (KKC 27). Poznati Gospoda pa pomeni vstopiti v občestvo ljubezni z njim. Če Bog ne bi bil sam ljubezen in ne bi cenil ljubezni, nas ne bi vabil, naj ga ljubimo. Po preroku se s pesniškimi izrazi pritožuje zaradi nestalnosti ljubezni ljudi do njega, ko pravi: "vaša ljubezen je kakor jutranji oblak, kakor rosa, ki zgodaj odide" (6,4). Pa vendar je "v potekanju svoje zgodovine Izrael mogel odkrivati, da se mu je Bog razodel in ga izmed vseh narodov izvolil za svoje ljudstvo samo iz enega razloga: iz svoje zastonjske, nezaslužene ljubezni" (KKC 218).
Drugo berilo iz pisma Rimljanom nas spominja, da je Abraham "postal oče mnogih narodov" zato, ker je zaupal Bogu, ker je veroval v njegovo ljubezen. Božja ljubezen je dosegla svoj vrhunec, ko je Bog poslal na svet svojega Sina, "ki je bil izročen v smrt zaradi naših prestopkov in je vstal zaradi našega opravičenja" (Rim 4,25). Božja ljubezen gre torej do konca, do podaritve najdragocenejšega daru!
V evangeljskem odlomku pa nam Jezus razodeva obraz usmiljenega Boga, največjega izraza Božje ljubezni. Jezus je povabil cestninarja Mateja, naj hodi za njim kljub poklicu, ki ga je opravljal; kljub temu, da so ga vsi imeli za grešnika; potem pa je šel še v Matejevo hišo na obed z njim in z njegovimi prijatelji. Zakaj je Jezus to storil? Zato, ker je njegova ljubezen zastonjska, namenjena vsem in vsakemu posebej. Sedeti z nekom pri mizi je bilo in je zname-nje enakega čutenja in globokega prijateljstva. Do neke mere ohranja to vrednoto tudi naša civilizacija: "jesti skupaj" je tudi danes znamenje globoke edinosti src. Morda se danes tega bolj zavedamo z negativne strani: kadar ni več želje, da bi skupaj jedli, to pomeni, da ni več ljubezni. Ali nam ima to kaj povedati?
Ko je Jezus jedel skupaj z grešniki, je s tem razodel ljubezen Boga do njih in do vseh ljudi. Lahko si samo predstavljamo grozo farizejev - teh, v lastnih očeh pravičnih ljudi -, ko so videli Jezusa pri mizi s cestninarji in grešniki. Ker so se nad tem pohujševali, je Jezus razložil svoje dejanje z besedami preroka Ozeja, ki pravi: "usmiljenja hočem in ne žrtve". Jezus vrši Očetovo voljo s tem, da sprejema grešnike; ne delajo pa tega farizeji, ki se jih izogibajo, da se ne bi omadeževali. Jezusov učenec ne zaničuje grešnikov; to lahko dela samo farizejska domišljavost, vse preveč zavzeta le za izpolnjevanje črke postave. Za nas pa je premišljevanje te zastonjske in vsem namenjene Božje ljubezni nenehen izziv, ki nas postavlja na pot ljubezni, ki mora biti prav tako zastonjska in namenjena vsem našim bratom in sestram brez ratkuje. Jezusove besede: "usmiljenja hočem in ne žrtve" so tako lahko obsodba tudi našega zbiranja pri nedeljskem bogoslužju, če nismo potem v življenju zavzeti za usmiljenje, dobrohotno ljubezen in pravičnost, za dobroto do drugih.
Da potrebujemo tega Boga ljubezni, je v nedeljo v Bariju naglasil Benedikt XVI., ki je med drugim rekel: "Potrebujemo Boga, ki je blizu, ki se nam daje v roke in nas ljubi. Ta nje-gova navzočnost nam pomaga iti iz samih sebe in tvoriti občestvo z njim in z bližnjimi." "Tu-di dandanes naš duh potrebuje močno hrano, ki jo najdemo v evharistiji". Zato je "udeležba pri nedeljski evharistični daritvi za kristjana predvsem resnična potreba in globoko veselje, ne pa pusta zapoved in teža". Papež je spet spodbudil k "odkritju veselja krščanske nedelje in rekel, da moramo s ponosom znova odkriti privilegij, ki je v tem, da smemo sodelovati pri obhajanju evharistične daritve, tega zakramenta prenovljenega sveta". Da bi znali to ceniti!