Nedelja Svete Trojice: 22. 5. 2005 - LETO A

"Vera vseh kristjanov obstaja v Trojici" (sv. Cezarij iz Arlesa)

Drage sestre, dragi bratje!
Cerkev nam na nedeljo po binkoštnem prazniku daje v premislek veliko skrivnost - skrivnost Svete Trojice. Ker se zavedamo, da vse prejemamo od Boga, ga prosimo, naj nas tudi v teh nekaj minutah, ko bomo povezani preko radijskih valov, vsaka ta minuta "potisne naprej v globino Božje skrivnosti" - kot je molila bl. Elizabeta od svete Trojice.
Morda ob besedi Trojica najprej pride na misel podoba trikotnika z očesom v njem. "Trikotnik je poskus - je zapisal sedanji papež - kako predstaviti skrivnost troedinosti enote. Človek želi s tem povedati, da se ta tridelnost spaja v eno samo resničnost in se trojni odnos ljubezni zliva v najvišjo enost. Simbol očesa je prastar in v celotni zgodovini religije najzna-čilnejša podoba spoznanja. Njegovo sporočilo je, da je Bog tisti, ki vidi, in človek ta, ki je opazovan, hkrati pa po Bogu tudi sam ta, ki vidi. Oko kot podobo razumemo pravilno, če ga razumemo kot izraz večne pozornosti, če mi pomeni: nikoli nisem prepuščen sam sebi, vedno je nekdo ob meni, ki me ima rad, ki me bo prestregel in nesel" (kard. J. Ratzinger, Bog in svet, 72).
"Sveta Trojica je verska skrivnost v strogem pomenu, ena od tistih, 'v Bogu skritih skrivnosti, ki sploh ne moremo vedeti zanje, če jih Bog ne razodene' (1.vat. koncil-KKC 237). Jezus sam ni nikoli rabil izraza Sveta Trojica, toda veliko nam je povedal o Bogu kot o našem Očetu ter obljubil in poslal Svetega Duha. In zakaj nam bi Jezus moral razodeti tri Božje osebe, če ne zato, da bi nam dal razumeti, da je Bog ljubezen? V Bogu je vse eno: tri osebe, ki si popolnoma pripadajo in se medsebojno darujejo, dovoljujejo v tem videti ljubezen. In "Bog je ljubezen," kot je zapisal apostol Janez (1Jn 4,8).
Drugo praznično berilo prinaša dobro poznani pozdrav, ki ga slišimo, ko se zbiramo ob oltarju in je bil verjetno že v začetku v rabi pri bogoslužju: "Milost Gospoda Jezusa Kristusa in ljubezen Boga in občestvo Svetega Duha z vami vsemi!" Bog je torej milost, ljubezen, ki podarja občestvo v sebi in v odnosu do nas. Od tu tudi Pavlovo priporočilo, naj se "veselimo, izpopolnjujemo in spodbujamo med seboj". Prvo berilo pove, kakšen je troedini Bog: je "usmiljen in milostljiv Bog, bogat v dobroti in zvestobi" (2Mz 34,6). V odlomku iz Janezovega evangelija, ki prinaša Jezusov pogovor z Nikodemom, pa je izrečen največji dokaz ljubezni Boga do nas ljudi: "Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje" (Jn 3,16). Če je Bog usmiljen, potem je vse kristjanovo življenje prizadevanje, da bi bil usmiljen, kakor je usmiljen nebeški Oče. Ko v našem življenju začenja prevladovati to zadržanje usmiljenja, je to znamenje, da postajamo Kristusovi učenci in posnemovalci Boga.
Kristjani smo krščeni "v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha". Tudi vsakokrat, ko se pokrižamo - pa naj to storimo zavestno ali ne -, izražamo vero v troedinega Boga. Blagoslov, ki ga prejmemo ali izrečemo, je blagoslov v imenu Svete Trojice. Tudi zagotovilo božjega odpuščanja v zakramentu sprave nam je podeljeno v tem imenu. Zato smemo trditi, da Sveta Trojica ni abstraktna resnica, ki je daleč od našega vsakdanjega življenja, ampak je skrivnost Boga, v katerega smo potopljeni: "v njem živimo, se gibljemo in smo", pravi apostol. Bog je tam, kjer so vera, upanje in ljubezen, kjer se dogaja dobro, kjer se približujemo njegovim razsežnostim, ki najbolje ustrezajo njegovemu notranjemu bistvu: resnici in ljubezni oziroma na splošno - dobremu. (kard. J. Ratzinger, prav tam).
Želim, da bi bil praznik Svete Trojice praznik vsega lepega, kar Božja misel prinaša v naše misli. Ob misli na to skrivnost naj nas prevzame veselje, češčenje, ljubezen, začudenje, pa tudi občutek majhnosti pred Bogom ... Vendar se ne bojmo ustavljati ob tej Božji neskončnosti in veličini, ampak dovolimo, da to zavedanje napolni našo zavest, da bomo v sebi začutili veliko hrepenenje po Bogu - ki je Oče, Sin in Sveti Duh. Tako bodi!