5. postna nedelja: 13. 3. 2005 - LETO A

Odrešenjska vera

Drage sestre, dragi bratje!
Na peto postno nedeljo moremo zbrati skupaj sporočilo kar treh postnih nedelj, v katerih prebiramo odlomke iz Janezovega evangelija. Na tretjo postno nedeljo smo slišali, da je Jezus obljubil Samarijanki: "Voda, ki jo bom jaz dal, bo postala v njem (v človeku) izvir vode, ki teče v večno življenje" (Jn 4,14). Za nas je ta voda zakrament krsta. Na 4. postno nedeljo je bila v evangeliju pripoved o Jezusovi ozdravitvi sleporojenega. Čudež je simbol luči vere, ki jo prejmemo pri krstu in nas razsvetljuje, da moremo na vse gledati na nov, Božji način. Na 5. postno nedeljo pa nam Cerkev posreduje pripoved o Jezusovi obuditvi mrtvega Lazarja, pri čemer zaslutimo, da bomo zaradi krsta obujeni za večno življenje. Splošni pomen teh treh čudežev smemo kratko označiti z besedami: kamor pride Jezus in kjer je vera vanj, vse situacije smrti, ki jih doživlja človek, postanejo življenje. Jezus ne le da ljudem poklanja življenje in vstajenje, temveč je on sam vzrok njihovega vstajenja in življenja.
Lazarjevi sestri Marti, ki veruje, da bo njen brat vstal poslednji dan, Jezus pravi, naj veruje, da je on že tukaj, že sedaj, vstajenje in življenje. Kaj torej pomeni verovati v Jezusa?
Verovati v Jezusa pomeni zaupati mu, sprejeti ga za svojega učitelja, sprejeti njegove besede, jih uresničevati in živeti. Tedaj se človek tudi zave, da ni nobena situacija v življenju breupna ali brezizhodna: kajti kamor pride Jezus, pride življenje! Jezus pride, kadar ga kdo išče, spozna, posluša, veruje vanj. Verovati v Jezusa pomeni okrepiti se z njim v odpuščanju in v evharistiji. Samo en neodpustljiv greh obstaja: ne verovati v Božje usmiljenje, ne verovati v Boga, ki odpušča in nam vrača vse svoje zaupanje in vso svojo ljubezen. Zato pa se moramo kot kristjani vztrajno hraniti pri viru Božje besede, po kateri nas Bog nagovarja kot prijatelje, nas kliče in nas povezuje s seboj. Brez resnega prizadevanja za branje, premišljevanje in molitev Božje besede, bomo ostali vedno le kristjani z otroško vero, ločeno od življenja.
Kako je tema vere poudarjena v nedeljskem evangeliju? Evangelist Janez jo poudari kar petkrat. V začetku, ko je svojim učencem povedal, da je Lazar umrl, Jezus pravi: "Zaradi vas pa se veselim, da nisem bil tam, da boste verovali." Ob prihodu v Betanijo govori Marti: "Jaz sem vstajenje in življenje: kdor veruje, bo živel, tudi če umre, in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Veruješ to?" Pri grobu, kjer Marta opozori Jezusa, da je Lazar pokopan že četrti dan, Jezus odgovori: "Ti mar nisem rekel, da boš videla Božje veličastvo, če boš verovala?" Ko Jezus pred grobom moli k Očetu, pravi: "Zaradi množice, ki stoji okrog mene, sem rekel, da bi verovali, da si me ti poslal." Na koncu pripovedi je vera poudarjena petič: evangelist pove, da je "veliko Judov, ki so prišli k Mariji in videli, kaj je Jezus storil, začelo verovati vanj."
Ta petkrat ponovljeni klic k verovanju na kratko povzema temo, ki je kakor rdeča nit Janezovega evangelija: začenja se s pripovedjo o nočnem Nikodemovem obisku, ko mu je Jezus rekel, da je "Bog namreč tako ljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor veruje vanj, ne pogubil, ampak imel večno življenje" (Jn 3,16).
Bratje in sestre! Postni čas je skoraj končan in morda čutimo, da nismo najbolje izkoristili to milostno obdobje, ki nam ga je Bog naklonil. Pa izkoristimo čas, ki nam je še ostal in prisluhnimo Gospodu, ki nam govori: "Dovoli mi, da te imam rad; trdno veruj v mojo ljubezen. Jaz bom v tebi zbudil obžalovanje in tudi dela ljubezni. Toda veruj mi: odrešenje se začenja z vero v mojo zastonjsko ljubezen."
Iskreno želim, da bi v preostanku postnega časa začutili lepoto Božje bližine, zaslutili veličino Jezusovega darovanja za nas na križu in spoznali, kaj je treba spremeniti, kje začeti znova. Naj bo vse prizadevanje za dobro obilno blagoslovljeno! Tako bodi!