2. postna nedelja: 20. 2. 2005 - LETO A

"Njega - Jezusa - poslušajte!"
Dragi bratje, drage sestre!
Življenje vsakega človeka zaznamujejo pomembni dogodki, kot so rojstvo, krst, zrelostni izpit, prva služba, ustvarjanje družine, rojstvo otrok, smrt družinskega člana in končno njegova lastna smrt. Tudi Jezusovo življenje so zaznamovali določeni dogodki; posebej pomembni za njegovo javno delovanje so krst v Jordanu, spremenjenje na gori ter trpljenje in smrt. Ob krstu je Oče razodel Jezusa: "Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje" (Mt 3,17). Tudi ob spremenjenju na gori je "glas iz oblaka rekel: Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje; njega poslušajte" (17, 5). Ob Jezusovi smrti na križu pa je stotnik potrdil: "Resnično, ta je bil Božji Sin" (27,54). Ti dogodki razodevajo Božjo moč, ki je bila dejavno navzoča v Jezusovem življenju in delu. Ob krstu v Jordanu je njega in njegove učence pripravljala na javno delovanje, ob spremenjenju na gori na njegovo trpljenje in smrt; ob smrti na križu pa je stotnik s svojo trditvijo razglasil Božje delo, ki se je zaključilo z Jezusovim vstajenjem in s prihodom Svetega Duha.
Glavne osebe "na gori", to je na kraju božje bližine in srečanja z Bogom, so Jezus, "ki se je spremenil", Mojzes in Elija - predstavnika postave in prerokov Stare zaveze, učenci Peter, Jakob in Janez - po judovski tradiciji tri priče ter nebeški Oče. Spremenjenje se je zgodilo na gori, kamor je šel Jezus molit. Kaj je hotel Bog povedati s tem skrivnostnim dogodkom? Evangelist ga postavi med dve Jezusovi napovedi svojega trpljenja in smrti, česar pa apostoli niso mogli sprejeti. Vendar hoče z njim poudariti, da se Jezusova božja moč razodeva tako v trpljenju, kot v slavi. Jezus je "s svojim spremenjenjem hotel najprej obvarovati apostole pred pohujšanjem križa, da ne bi njegovo prostovoljno ponižanje v trpljenju omajalo njihove vere. Zato jim je razodel veličastvo skritega božjega dostojanstva" (sv. Leon Veliki).
Božje sporočilo ob Jezusovem spremenjenju na gori se konča z besedami: "Njega poslušajte!" Tedaj sta Mojzes in Elija izginila, dogodek pa sporoča, da imamo v Jezusu dovršitev Stare zaveze in popolno razodetje Očeta. Sedaj Jezus stopi na mesto Mojzesa in Elija, to je, vse Stare zaveze. Odslej naj bi ljudje poslušali Jezusa in mu sledili. V njem, ljubljenem Sinu in zvestem služabniku, je resnični šotor Božje navzočnosti, srečanja z Bogom in odrešenja.
Kaj nam to lahko pove za vsakdanje življenje? Najprej to, da se mora v središču našega bogoslužja, naše duhovnosti in pastoralne dejavnosti nad vsem in pred vsem svetiti Kristusov obraz. Kristjanov poklic, kot pravi sv. Pavel Timoteju (v drugem berilu), je klic milosti k svetosti, k občestvenosti z Bogom. Morda se moramo vprašati, ali dovolimo Bogu, da vstopi v naše življenje? V čem je naša izkušnja Boga, ki nam pomaga, da smo pripravljeni soočiti se z žrtvijo ali s trpljenjem zaradi tega, kar verujemo? Bog hoče nekaj več od nas prav sedaj, danes, v tem postnem času; kajti evangelij nenehno vabi k vedno novemu, naslednjemu koraku na našem popótovanju, na katerem želi biti Bog bolj močno prisoten v življenju vsakega izmed nas. To pomeni, da je tudi za nas možnost spremenitve, da najdemo nov pomen v življenju. Ali smo odprti za to možnost? Ali pa smo vedno nekje drugje, ko Bog kliče?
K odkrivanju vseh teh resničnosti naj nam v tem postnem času pomagajo spokorna dela, za katera smo se odločili in molitev, zlasti pa še dobro obhajanje nedelje. Morda je nedelja vse preveč zapolnjena z mnogoterimi, čeprav tudi dobrimi in modrimi posvetnimi stvarmi, ki si jo prisvajajo, izgublja pa pomen srečanja z Bogom in s sočlovekom. Dobro obhajanje nedeljskega bogoslužja bo našo dušo napolnilo z veseljem in "Božji mir, ki vsak razum presega, bo ohranil naša srca in naše misli v Kristusu Jezusu" (prim. Flp 4,7). Iz te povezanosti in izkustva Božje bližine bomo dobivali moč, pogum in novo gotovost tudi za vso temo in stiske, s katerimi se v življenju srečujemo. Poslušajmo torej Kristusa, in doživeli bomo, da je njegova dobrota resnično nad nami. Amen.