4. navadna nedelja (30.1.2005) - LETO A (Mt 5, 1-12a)

"Magna Charta" krščanstva

Dragi bratje, drage sestre!
"Blagri", odlomek Matejevega evangelija, ki ga slišimo na 4. navadno nedeljo, so začetek daljšega Jezusovega govora, ki se začne v petem, konča pa v sedmem poglavju. Imenuje se "Govor na gori" in je srce Matejevega evangelija, za nas pa "magna charta" ali ustava našega krščanstva. Ta 'ustava' ima sicer malo členov, so pa zato toliko bolj izvirni; povedo namreč, kaj pomeni biti ubog v duhu, krotak, lačen in žejen pravičnosti, usmiljen, kaj pomeni iskati pravičnost, biti čist v srcu, delati za mir ter biti preganjan in zasramovan.
Za oznanilo Blagrov si je Jezus izbral grič, ki se spušča proti Galilejskemu jezeru. Lahko si ga predstavljamo, kako je sédel na najvišjo točko in učil: ob njem so bili njegovi učenci, za njimi pa množice, ki so se čudile njegovemu nauku. To, kar je oznanjal, je bilo namenjeno vsem: učencem in množici, ki se je zbrala, da bi ga poslušala; namenjeno je vsem, ki v resnici hočejo biti Jezusovi učenci. Beseda "blagor, blagri" pomeni srečo in blagoslov ter je izraz veselja in zadovoljstva nad srečo drugega. Pomeni tistega, ki je srečen in zadovoljen ob koncu zemeljskega življenja, pa tudi na poti do tega konca. Blagri so pot za vsakega, ki hodi za Jezusom. Kdor pa je z Jezusom, je "z Ženinom" in zato ne more biti žalosten.
"Jezus se je povzpel na goro"(v.1). Evangelist s temi besedami Jezusa primerja z Mojzesom, ki je na gori prejel Deset zapovedi in hoče, da bi razumeli, da je Jezus novi Mojzes, ki nam podarja to temeljno besedilo kot merilo naše osebne pripadnosti Bogu. Nekdo je zapisal, da nam "'Govor na gori' zarisuje zemljevid poti k resnični sreči, osem blagor pa predstavlja prometne znake, ki nam kažejo smer, v katero naj gremo".
To, kar je Jezus razglasil v Blagrih, je bilo v popolnem nasprotju z javnim mnenjem njegovega časa in je verjetno še mnogo bolj v nasprotju z javnim mnenjem sedanjega časa. V Blagrih se je Jezus odločno postavil na stran ponižnih, ubogih in zatiranih, na stran tistih, za katere svet meni, da mu ne pripadajo, ker so usmiljeni, čisti v srcu in miroljubni. Vendar Jezus pravi, da je takih božje kraljestvo, ker to kraljestvo pomeni vstop Boga v zgodovino. Jezus ne blagruje ubogih, zatiranih in preganjanih zaradi tega, kar morajo prenašati, ampak zato, ker je Bog na njihovi strani in jih bo osvobodil. Jezusov nauk ni moralistična pridiga - kot da bi hotel reči, naj prenašamo krivičnost zaradi nebeške nagrade - ampak je tolažilna beseda resnice, da je Bog človeku blizu in ga bo osvobodil.
Jezusovo besedilo se neposredno nanaša tudi na nas. Jezus je gotovo na strani ubogih, preganjanih, zatiranih in jih varuje ter osvobaja. Toda, če hočemo biti z njim, se moramo tudi mi postaviti na njihovo stran. Jezus deluje v zgodovini po svoji Cerkvi, po nas, ki smo Cerkev. Mi smo roke, srce in oči Božje previdnosti v vseh stiskah človeka in sveta. Tudi po nas Jezus blagruje uboge, spodbuja in podpira krotke, usmiljene, čiste v srcu. Njegov govor je zelo jasen: ne gre samo za to, da damo nekaj v dobrodelne namene za pomoč ubogim in stiskanim in si tako "umijemo roke", ampak hoče, da se postavimo na njihovo stran, to je, da branimo njihovo dostojanstvo in se z njimi borimo za njihove temeljne pravice.
Te Jezusove besede postanejo še bolj jasne, če jih primerjamo z besedilom, kjer pove, po čem bomo sojeni (Mt 25, 31-40). Pravi: "Lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil…, v ječi sem bil…," in tako dalje. Jezusove besede so res proti toku, proti prevladujočim težnjam in hotenju po iskanju sreče. Veliki francoski mislec Francois Mauriac je zapisal: "Nekaj danes vsi vemo: da prave sreče ne moremo kupiti v velikih trgovinah in tudi na črnem trgu ne. Pristno veselje je namreč mogoče osvojiti samo v hoji s Kristusom. Kdor ni še nikoli bral Govora na gori, ne more razumeti, kaj je to krščanstvo."
Sestre in bratje, naj bo naša prošnja prav to, "naj Gospod še enkrat izgovori nad nami besede blagrov. Napravi naj nas za može in žene blagrov, da bomo znali z besedami in dejanji širiti v svetu resnico in lepoto obljub njegovega Govora na gori" (prim. JPII. mladim v Torontu, XVII. Svetovni dan mladih). Tako bodi!