BOŽIČ: (25.12.2004) - LETO A

"Rojen je Rešenik"

Oznanjam vam veliko veselje: rodil se nam je Odrešenik, ki je Kristus, Gospod!
Dragi bratje, drage sestre! To je sporočilo božičnega praznika, ki napolnjuje človekovo srce z radostjo. V adventu smo bili povabljeni pripraviti čimveč prostora v svojih srcih za Odrešenika, da bi mogli sedaj v neizčrpni božični skrivnosti dojeti brezdanje globine Božje ljubezni, ki se je sklonila k nam v Detetu. Kakšno drugo milost bi si lahko želeli kot to, da bi ob praznovanju doživeli resnično veselje, mir in notranjo srečo? In da bi vsaj nekaj tega potem podelili tudi z drugimi - da bi v ta svet spet na novo zasijala božična svetloba.
Božič je svet in poseben dan zaradi svetih skrivnosti, ki jih obhajamo: zaradi skrivnosti Jezusovega rojstva: rodil se je za nas; tudi danes se rodi za nas. Govori nam, da je neskončni in večni Bog že od začetka prevzel skrb za človeka, ki ga je ustvaril in za katerega je hotel, da bi bil sposoben dialoga s Stvarnikom, da bi mu bil sposoben reči TI. Na čudovit in nepredvidljiv način - zares po Božje - se je s človekom povezal v Jezusu, ki se je učlovečil. Zato ni Božič nič drugega, kot prvi trenutek načrta ljubezni in odrešenja, ki še pričakuje dovršitev časov. Smemo reči, da Bog v Božiču razodeva svojo naklonjenost do človeka, do njegove zgodovine in stiske, da bi postala zgodovina odrešenja.
Božič je zato praznik, ki ni prav nič potrošniški, saj ima svoj smisel v ponižnosti in dobroti, pa tudi v globoki solidarnosti Boga, ki kot Dete prihaja v ta svet. Božičnemu prazniku ni potreben tolikšen blišč in sijaj, v katerega je zavito sedanje, morda preveč razkošno in včasih predvsem zunanje praznovanje. Božič doživimo in nas v resnici nagovori, če smo sposobni otroško preproste in zaupne vere, kot je bila vera pastirjev, ki so jim angeli oznanili veselo vest o Odrešeniku. Božič nas vabi, naj postanemo kakor otroci: odkriti, neposredni, pozitivno naravnani, da se bo naše srce lahko prerodilo za dobroto, ljubezen, plemenitost, resnicoljubnost, poštenje, potrpežljivost in ne bo sposobno hudobije - skratka, da bo odprto za vse tisto, kar rodi življenje in ga plemeniti. Božič pa je predvsem praznik Božje solidarnosti z nami ljudmi, saj nam je Bog postal v vsem enak, razen v grehu.
To sporočilo prinaša Božja beseda božičnega časa, pa tudi jaslice same so to sporočilo. V vsakih jaslicah - od najbolj preprostih pa do najbolj umetniško bogatih - je središče JEZUS: vse je povezano z njim, vse je usmerjeno k njemu. Kajti Jezusa ne moremo postaviti ob stran; Jezus je sredi med nami.
Bratje in sestre! Bodimo kakor osebe okrog Jezusa v jaslicah! Radi prihajajmo k njemu, da bo vsak naš dan napolnjen z njim. Če premišljujemo o jaslicah in o svojem življenju kot o neke vrste "podaljšanju" jaslic samih, bomo spoznali, da niso potrebni veliki dogodki ali velike stvari, da bi bili zadovoljni. To zadovoljstvo je naše od trenutka, ko se v vse pore našega življenja naseli skrivnostna Jezusova navzočnost. Ta nas vabi in nam pomaga biti drugače, na novo, pozorni na vsak dan, na "danes" vsakega dne. Tako v jaslicah odkrijemo veselje, nalogo in poslanstvo, ki nam ga Jezus zaupa s svojo majhnostjo in revščino, ko prihaja živet v naše roke in v naše srce. Naj se zato vsak naš postanek ob jaslicah spremeni v molitev:
"Oče, daj, da bomo sprejeli tvojega Sina, ki se rodi za nas, s preprostostjo pastirjev, z Marijinim veseljem, z Jožefovo ponižnostjo, z iskanjem treh Modrih in z ljubeznijo, s katero so ga sprejeli prvi verniki, da se bo tudi v našem življenju ponovil čudež Božiča in se bo nad nami svetilo upanje blažene nesmrtnosti, ki se nam je razodelo danes in ki se bo pokazalo spet ob koncu naše zgodovine, ko bo vse našlo svoj smisel in bo vsaka stvar imela svoje mesto in svojo polnost v veselju božjega kraljestva" (C.M.Martini). Tako bodi!
Doživeto praznovanje božičnih skrivnosti vam želim!