Druga adventna nedelja: (05. 12. 2004) - LETO A

Odprimo se Kristusu

Dragi bratje, drage sestre!
Cerkev nam v adventnem času vsak dan posreduje zgovorne svetopisemske odlomke, da bi nas v naši pripravi na Jezusovo rojstvo napolnjevali z veseljem, ki ga hrani upanje. Posebej zgovorna so berila iz knjige preroka Izaija. V odlomku, izbranem za 2. adventno nedeljo, govori o Mesiju, oznanjenem osem stoletij pred dejanskim rojstvom, kot o tistem, ki bo prinesel blago vest in mir. Ljudi bo učil, kako naj premagajo medsebojne napetosti in sovražnosti, saj bo "dežela polna Gospodovega spoznanja".
Prerok Izaija to pove v poznani pesniški podobi miroljubnega sožitja med živalmi, ki so si po naravi med seboj sovražne: "Volk bo prebival z jagnjetom in panter bo ležal s kozličem. Teliček in levič se bosta skupaj redila, majhen deček ju bo poganjal. Krava in medvedka se bosta skupaj pasli, njuni mladiči bodo skupaj ležali ... Dojenček se bo igral nad gadjo luknjo ... " (Iz 11, 6-8).
Morda se danes, dvajset stoletij po Kristusovem rojstvu, sprašujemo, kje in kdaj se bo v polnosti uresničilo kraljestvo miru, ki ga je oznanil Izaija. Odgovor je verjetno v tem kako in koliko sprejmemo Jezusa, edinega Odrešenika sveta. Kadar ljudje dovolimo, da Jezus vstopi v naše srce in prevzame vse naše življenje, kadar ga sprejmemo z razumom in s srcem, takrat se tudi medčloveški odnosi spremenijo in na svetu more zavladati mir. Kajti z Jezusom vstopijo ljubezen, odpuščanje, pripravljenost deliti z drugimi, zastonjskost, sočutje, velikodušnost ...
Sveti Pavel kakor v potrditev povedanega v drugem berilu spodbuja: "Sprejemajte drug drugega, kakor je tudi Kristus sprejel vas" (Rim 15, 7). S kakó veliko ljubeznijo nas je sprejel Kristus, vemo. "Ljubil me je, pravi sv. Pavel, in zame dal sam sebe." To je merilo našega medsebojnega sprejemanja. Sredi človeštva, ki je poklicano k miru in odrešenju, moramo biti kristjani po Božjem načrtu skupnost, kjer je zakon ljubezen. In to zaradi navzočnosti Odrešenika Jezusa med nami. Da bi prišlo do pravega in globokega miru v naših srcih in v medsebojnih odnosih, je nujno potrebno spreobrnjenje, to je dar, ki ga Bog daje tistim, ki ga iščejo.
Evangeljski odlomek 2. adventne nedelje govori o Janezu Krstniku, kako je oznanjal v Judejski puščavi in klical množicam, ki so se zgrinjale k njemu: "Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo!" (Iz 3,2). Veliki adventni pridigar je glasnik tistega prvega, dolgega adventa, v katerem se je izvoljeno Božje ljudstvo pripravljalo na prihod Odrešenika. Živel je v puščavi in, kot pravi evangelist, "nosil obleko iz kamelje dlake in usnjen pas okoli ledij. Hranil se je s kobilicami in z divjim medom" (Mt 3,4). Govoril je, da ni nič v primerjavi s tistim, "ki pride za njim", ki je "močnejši od njega in on ni vreden, da bi mu nosil sandale" (Mt 3,11). Krščeval je z vodo, ob tem pa oznanjal, da pride za njim on, ki jih "bo krstil v Svetem Duhu in ognju": odpuščal bo grehe in ponovno povezal človeštvo z Bogom.
Sporočilo Janeza Krstnika njegovim sodobnikom - kot tudi nam, ki danes poslušamo njegove besede - je sporočilo spreobrnjenja. V podobi bi rekli, da je bil človek na poti, ki je vodila proč od Boga. Ob tem spoznanju se potem svobodno odloči spremeniti smer svoje poti - nazaj k Bogu. V življenju se pristno spreobrnjenje, ki je pogoj za srečanje s prihajajočim Gospodom, kaže v dobrih delih in v nesebični ljubezni, kar bi lahko imenovali prenova srca. Predvsem pa naj bi se kazalo v prenovi mišljenja, to je v radikalni opredelitvi za Prihajajočega, za Jezusa Kristusa. Brez te opredelitve za Kristusa in za njegove vrednote bi človekovemu prizadevanju za drugačnost življenja in za dobro manjkalo nekaj bistvenega.
Bratje in sestre! Želim, da bi v tem adventnem času priprave prejeli najlepši dar - odprtost srca za Kristusa.