Zjutraj sem zmolila desetko rožnega venca za to, da bi ljudem "kliknilo", kako neizmerna je ljubezen tvojega presvetega Srca, Jezus. Tako je rekel pater. Pa se mi zdi, da se lahko popolnoma strinjam z njim. Da bi "kliknilo" meni in vsem, s katerimi se srečujem! Amen.
Hvala pa predvsem za čudovit dan danes. Z biblično skupino smo šli na zahvalno romanje ter izlet na Gorenjsko: Brezje, Aljaž in njegov - naš Triglav, križev pot na Dovjem, tamkajšnja kava in čaj, prijazni ljudje ter njihov župnik, slap Peričnik, kosilo, srečna vožnja in pred vsem zavest, da nam je skupaj lepo ter da se imamo radi, so ključne besede tega dne. Jezus, milijonkrat hvala!
sobota, 05. junija 2004
Hvala Gospod, ker si mi dal angela varuha. Prepričana sem, da ima z menoj vedno dovolj dela, za danes pa vem, da se je naužil slovenskih cest za kar nekaj časa. Ko sem se dopoldan vračala iz Šenčurja, nisem nič pomislila, kaj delam. Saj veš, govorila sem s teboj, o tem, kako je bilo na srečanju in tako v vsej raztresenosti zavila levo namesto na desno in kar naenkrat nisem več vedela, kje sem. Pa sem ustavila nekega kmeta - niti sanja se mi ne, v kateri vasi je to bilo in ga vprašala, če cesta le morda pelje proti Ljubljani. Veš, kaj mi je povedal? Naj ti obnovim. Rekel je: "Ja, sestra, če vse ceste peljejo v Rim, boste po tej tudi do Ljubljane lahko prišli." Pa sem res, samo - nekoliko dlje je trajalo. Hm. Vožnja pa je le srečno minila.
Zvečer sem bila še pri zaključni veroučni maši na Brdu. Ko sem videla do zadnjega kotička napolnjeno cerkev, sem molila, Jezus, da bi veroukarji in njihovi starši slišali župnikove besede, ko je poudarjal:"Za molitev in mašo NI počitnic. Drugače pa si le odpočijte, da bomo jeseni sveže začeli!" Pa se bodo kar prilegle. Ne le otrokom, tudi meni. Počitnice, namreč. In tudi zapomnila si bom - gotovo - in na počitnice povabila s seboj tudi tebe. Hvala, ker že sedaj vem, da si vabilo sprejel.
ponedeljek, 07. junija 2004
Uh, pri nas se že kar krepko poznajo počitnice. Sinoči smo naredile "počitniški načrt skupnosti". Veš, Gospod, prav lepo je videti hm. Notredamk bo v poletnih mesecih polna Slovenija. Vse povsod bomo. Pri domačih, na srečanjih, na duhovnih vajah in celo doma nas bo nekaj. Ja, Gospod, kmetje bodo kosili in sušili, me pa bomo sejale, sejale in sejale. Tudi obiski iz Nemčije so se nam napovedali. Pa, z njimi Gospod, ti bom "težila" v avgustu. Za danes naj bo dovolj, da ti izrazim veselje nad načrti. In seveda, računam, da boš blagoslavljal. Danes, jutri - za včeraj pa popravljal vse, kar jaz "zamočim."
sreda, 08. junija 2004
Veš, moj Gospod, če bi za včeraj in danes morala najti skupen naslov, bi rekla: "Jamranje in iskanje, želje in sanje." Tako sem si želela, da bi se kaj naučila. Pa, nisem in nisem mogla najti literature. Ko sem v knjižnici gledala na police, nisem videla nič. Ko sem iskala po računalniku, ej, ni in ni hotel delati prav. Ma, se mi zdi, da res nisem za tehniko. Še dobro, da si mi poslal na pot ljudi, ki so takole "spotoma" naredili to, za kar sem jaz porabila sto in sto besed v moji glavi, ko sem ti jamrala in tožila, da nič ne najdem. Hvala, Jezus, za vse, ki mi stojijo ob strani in kot človeška ušesa poslušajo moje zdihovanje. Predvsem pa, hvala za sestre v skupnosti, ki s tako veliko potrpežljivostjo prenašajo težave, ki jih delim z njimi.
četrtek, 09. junija 2004
Praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi. Praznik, ki ga ne bom nikoli dovolj razumela, doumela in samo slutim lahko tvojo brezpogojnost. Ko pomislim, da nas imaš tako rad, da rečeš: "Evo, tako te imam rad, da me smeš zaužiti!" ne morem, da mi ne bi šel srh po hrbtu. Hvaležna sem ti, da si se skril pod podobo kruha. Hvaležna, ker upoštevaš človeško šibkost. Kako bi zakomplicirali, če bi se pokazal v vsej svoji krasoti tam v kruhu! Nihče se ti ne bi upal približati in nihče si ne bi drznil imenovati se: "Hrana življenja!". Tako pa te prejemam, držati te smem in celo deliti drugim. Hvala, Gospod. Procesijo smo imeli tudi v naši župniji. Lepo je bilo. Ministranti so verjetno najbolj uživali, ko so z vso legalnostjo in dovoljenjem povzročali tak hrup z zvončki, da ni bilo slišati nič drugega. Tudi pritrkovalci v zvoniku so imeli svojo mogočno vlogo. Ma, ni da bi se sekirali. Glavno je, da bi ti bil češčen in ljubljen. Sicer pa, procesija je menda zato, da se vidi in sliši, da se prizna, da si ti Gospod in Vladar. Pa naj se cel svet postavi na glavo. Tudi sama sem se pridružila glasnemu petju in molitvi. Občasno se mi je zazdelo, da sem tako glasna, da bi mi v risanki prikazali vse glasilke deset centimetrov izven grla. Pa res ni, da bi se "sekirali". Naj se vidi in sliši, da si ti Gospod in Vladar. Tako je in tako bo. Amen.
sobota, 12. junija 2004
Na župnijsko romanje sem šla danes. Šli smo h koreninam slovenske vernosti. Tja, kjer se še danes borijo za dovoljenje in pravo mesto slovenski besedi. Blagoslovi ves trud Koroških Slovencev. Blagoslovi vse, ki so nas sprejeli in vodili po poteh naših korenin. Blagoslovi in podpiraj prizadevanja onih, ki si prizadevajo za narodno spravo. Na poti si nam spet pokazal, Gospod, kako lepa je naša dežela in kako lep je svet, ki si ga ustvaril. Dal si nam ponovno spoznati veliko odgovornost, ki jo imamo kot Slovenci živeči na slovenskih tleh - za skrb in lepoto jezika, kulture, narodnosti in vere. Pa tudi mogočnost narave in moč neurja smo doživeli. V hipu se je prijaznost pisanega neba spremenila v grozljiv vihar vetra, dežja, sodre in deroče vode na cesti. Res, Gospod, hvala, ker smo srečno prišli domov. Amen.
